Tradicionalni konjerejski praznik je v lepem vremenu na Bibo planino privabil precejšnje število obiskovalcev, ki so na prijetno svežem gorskem zraku uživali ob sproščenem druženju s tuhinjskimi konjeniki ter se vrteli ob veselih vižah.
V organizaciji Konjerejskega društva Tuhinj se je včerajšnjo nedeljo na Bibi planini odvil še en prijeten in dobro obiskan konjerejski praznik, ki je na prelepo planino nad Tuhinjsko dolino privabil množico obiskovalk in obiskovalcev.
Za dobro voljo so z veselimi vižami že okrog poldneva začeli skrbeti člani kvinteta Ekspress, v lepem poletnem popoldnevu, ki na Bibi planini vendarle ni bil prevroč, pa je bilo dobro poskrbljeno tudi za osvežitev in okrepčilo.
Le-to je še posebej teknilo vsem, ki so se na Bibo planino podali peš ali na hrbtih svojih konjičev in kobilic, branili pa se ga niso niti vsi, ki so se do pastirskega stanu pripeljali z jeklenimi konjički.
Na dogodku pa ni bilo poskrbljeno zgolj za telo, ampak tudi za dušo, za kar je poskrbel tuhinjski dušni pastir Nikolaj Štolcar, ki je v kapelici sv. Antona Puščavnika, priljubljenega zavetnika živinorejcev, svinjskih pastirjev, mesarjev, pekov in tudi gasilcev, daroval sveto mašo s priprošnjo, da bi se vse živo v miru in varno paslo tako po planini in dolini.
Ker sv. Anton Puščavnik ni zgolj zavetnik prej omenjenih stanov, ampak so se mladi ljudje nekdaj, k njemu zatekali tudi kot posredniku pri izbiranju zakonskega partnerja, bi morda lahko domnevali, da je vsaj malo botroval tudi k polnemu plesišču, na katerem se je vrtelo staro in mlado.
Pri mlajših, ki so še samskega stanu, bi utegnil Sv. Anton Puščavnik, kot nekakšen katoliški Amor, pomagati pri morebitnih ljubezenskih težavah in skorajšnjemu zakonskemu stanu, medtem ko starejšim, ki so že dlje časa vpreženi v zakonski jarem, dolge noči utegnil še uspešneje popestriti pripomočki pokrovitelja navihanega Ekspress kvinteta.
Še tako goreče priprošnje pa ne pomagajo, če človek za svojo srečo vsaj česa ne postori kar sam, denimo kupi srečko za konjsko ruleto, ali pa poskusi, zgolj z očmi, čim bolj natančno stehtati več kot cent težke pujse.
Lepa bela kobilica in zajetna pujsa sta bila namreč privlačni nagradi, ki so ju, za popestritev konjerejskega praznika in v veselje srečnima dobitnikoma, pripravili prizadevni članice in člani Konjerejskega društva Tuhinj.
Kobila z imenom Merza je dobila simpatično, rosno mlado lastnico, ki bo za svojo kobilico zagotovo skrbela nadvse skrbno, medtem ko je o lastništvu zelo natančno stehtane pujse Fride odločal žreb, saj sta njeno težo, do deset dekagramov natančno, ocenila kar dva tehtača. Eden zgolj malce premalo, drugi pa ravno toliko preveč.
S pomočjo nežne, zgolj začasno sposojene srečne ročice, ki je opravila žrebanje, pujsa Frida gostujočega kvinteta ni ojačala v sekstet, ampak je pristala v rokah svojega novega lastnika, ki bo, glede na to, da je kot član kuhinjske ekipe dobro skrbel za okrepčilo obiskovalcev, zagotovo znal kar najbolje poskrbeti zanjo.
Skratka, na Bibi planini je bilo včeraj, vse do večera, ponovno prav luštno in veselo, prizadevni tuhinjski konjerejci in konjerejke, ki so poskrbeli za dobro organizirano druženje in veselico, pa si za svoj trud in vztrajnost zaslužijo vse pohvale.
