Prikaz starih kmečkih opravil in sončno vreme so, na Goro sv. Miklavž nad Šmartnim, eno izmed najlepših izletniških točk Tuhinjske doline, privabili številne obiskovalce.
Marljivi člani Turističnega društva Gora sv. Miklavž so, že deseto leto zapored, ob cerkvici sv. Miklavža na Gori, pripravili zanimivo etnološko obarvano prireditev, na kateri obiskovalcem prikažejo stara kmečka opravila, jim ponudijo domače dobrote ter poskrbijo za veselo in zabavno dvodnevno druženje.
Gora s prenovljeno cerkvijo, ki je posvečena otrokom najljubšemu svetniku, ohranjeno staro mežnarijo in prekrasno ter zgledno urejeno okolico, ki odseva trud prizadevnih članov društva, okoliškim prebivalcem že od nekdaj nudi svojevrstno zavetje. Včasih so se semkaj zatekali med turškimi vpadi, o čemer priča obnovljen obrambni, oz. protiturški zid, zdaj pa jim služi kot prijazno pribežališče pred stresom in zbezljanim tempom vsakdana.
Zagotovo gre za enega izmed najlepših kotičkov naše občine, ki jih tudi ‘domorodci’ kar preslabo poznamo, in v katerega se, če si le vzame čas za obisk, človek zaljubi na prvi pogled.
Zaradi tega je prireditev, kot jo na Gori sv. Miklavž vsakoletno pripravljajo člani istoimenskega turističnega društva, več kot dobrodošla popestritev turistične ponudbe. Ne le zavoljo obiskovalcev, ki v naše kraje zaidejo od drugod, ampak predvsem zaradi nas, ki tu živimo. Gre namreč za izvrstno prireditev preko katere se lahko, domala na domačem pragu, bolje seznanimo z domačimi kraji, zgodovino, tradicijo in načinom življenja naših prednikov.
Prikaz starih kmečkih opravil, katerih dobršen delež se jih, mogoče le nekoliko posodobljeno, na kmetih opravlja še danes, ni bil zanimiv samo za otroke, ki so dogajanje spremljali široko odprtih oči, ampak tudi za nekoliko starejše, ki so se ob prikazu različnih opravil spomnili, da so to nekdaj znali in delali tudi sami.
Za obiskovalca, ki je zmogel kratek in ne preveč naporen vzpon, ki pa vseeno užeja in zbudi apetit, najbrž ni boljše osvežitve od sveže stisnjenega mošta, palačinke, ki se je spekla na ‘golcarskem šporhetu’, pečenega jagenjčka, kostanja in obvezne, proti prehladom učinkovite domače žganice, da domačega sira, kruha, peciva in vseh drugi dobrot, ki so bile na voljo, sploh ne omenjamo.
Ob vseh dobrotah so se moči hitro povrnile, zato se je marsikateri obiskovalec tudi sam preizkusil v ličkanju koruze, žaganju drv, vrtenju sadnega mlina ter zategovanju preše, si z zanimanjem ogledal kako se striže ovce, dela vitre za pletenje košar in košev, naredi brezova metla in se kasneje, ko so pod zvonikom zaigrali člani ansambla Špica, poln vtisov in dobre volje, ob veselih vižah tudi zavrtel.
Zato gre organizatorjem, članom TD Gora sv. Miklavž, čestitati za njihovo zagnanost, trud in zanimivo ter izvrstno organizirano prireditev za katero upamo, da jo bodo pripravljali še vsaj nekaj desetletij.