V Strajnah, kjer nedeljski dopoldnevi običajno niso prav posebej živahni, saj se, razen domačega brbotanja nedeljske juhice, prek vasi razlega kvečjemu zvonjenje k maši vabečih cerkvenih zvonov, je včeraj že v zgodnje dopoldanskih urah jeknila vesela pesem harmonike, ki je dajala poskočen delovni takt lopati, krampu in kladivu.
Še posebej nenavadno je bilo, da se je dopoldanska dobra volja širila izpred znamenitega stranjskega Fičo bara, edinega kraja, kjer v Stranjah na plano še moli božja roka. Le-ta je ob nedeljah, na žalost vsaj dobre polovice lokalnega življa sicer zaprt, tokrat pa je izjemoma, četudi zgolj za par uric, odprl svoja vrata tudi v nedeljo.
Kako bi jih ne, ko pa je pred vhodom, kljub zimi, ki še vedno kaže zobe, ponovno vzcvetela roža petdesetletnica, ki so jo tamkaj, na čast natakarici Tatjani Rakuš, zgovornejši oziroma, natančneje rečeno, glasnejši polovici delovnega kolektiva Fičo bara, iz same hvaležnosti postavili zadovoljni gostje.
Tatjanca, ki je že dolgo tega v naše kraje prišla z blejskega konca, se je namreč danes srečala z Abrahamom, tovrstno srečanje pa je potrebno, kot se po stari navadi spodobi, v dobrobit zdravih in veselih prihodnjih dni in let, primerno proslaviti in obeležiti.
V šali bi lahko rekli, da je v Stranjah pred Fičo barom, ki se od danes ponaša s »stoletnima« natakaricama, letos zacvetelo že več rož, kot v Arboretumu, kar pa je najbrž edino prav, saj Fičo rožici Nada in Tatjana, prijazno in dobrovoljno, že vrsto let skrbita za redno zalivanje lokalnih »pušeljcev«, četudi je med njimi precej nadvse zahtevnih eksotov, ki zahtevajo še prav posebno vsakodnevno skrb in nego, za katero so seveda neizmerno hvaležni.
Bržkone ni boljšega, da se dan začne z dobro voljo, ki je včeraj dopoldne pred Fičo barom, ob smehu in glasbi ter tudi plesu ni manjkalo.
Tatjana, vse najboljše za tvoj petdeseti rojstni dan ter še na mnoga vesela in zdrava leta! Na zdravje!
