Video: Nejasna »Preobrazba« samostana v Mekinjah

Uvodni dogodek projekta »Preobrazba« oz. revitalizacija samostana Mekinje je zgolj še dodatno potrdil domneve, da odgovorni na Občina Kamnik, ki so se oživljanja nekdanjega samostana lotila na domala povsem birokratski način, nimajo prave ideje kaj bi s celotnim samostanom v prihodnje pravzaprav sploh počeli, ne koliko bo vse skupaj stalo.

Dogajanje v zvezi z samostanom v Mekinjah, ki ga je Občina Kamnik dobila kot darilo sester Uršulink, zanj pa ustanovila celo poseben javni zavod in imenovala vršilko dolžnosti direktorice, je že lep čas zavito v domala nepredirno tančico skrivnostnosti.

Že iz datuma in ure predstavitve uvodnega projekta »Preobrazba«, kot so ga poimenovali na Občini Kamnik, bi lahko sklepali, da odgovornim nekako ni v interesu, da bi se predstavitve udeležilo kar največ obiskovalcev, ki jih zanima nadaljnja usoda samostana, saj bi le-ti najbrž znali zastaviti tudi kako neprijetno vprašanje, na katerega pa odgovorni (še?) nimajo odgovora.

Ponedeljek, 23. 4. 2018, ob 14. uri namreč ni ravno čas, ko bi imelo prav veliko občanov in občank čas, da se udeležijo predstavitve, razen seveda v primeru, če niso zaposleni v kakem občinskem ali javnem uradu, da se lahko predstavitve s pogostitvijo v prijetnem samostanskem okolju udeležijo v okviru rednega delovnega časa.

Kljub temu pa se je, razen vseh, ki so se v hladu samostanskih zidov znašli po službeni dolžnosti, predstavitve »Preobrazbe« udeležila tudi peščica občanov in predstavnikov kamniških nevladnih organizacij, ki so prišli, ne le zaradi želje, da bi slednjič vendarle lahko dobili kako konkretnejšo informacijo, ampak ker jih tudi v resnici zanima, če ne že kar skrbi, kaj in na kakšen način si trenutna mestna oblast predstavlja oživitev kakih 5.000 kvadratnih metrov samostanskih prostorov.

 

O sami predstavitvi, ki si jo lahko pogledate v videoposnetku, skorajda ne kaže izgubljati besed, saj se je, vsaj njen uradni oz. programski del, v pretežni meri nanašal zgolj na predstavitev parih dejavnosti, ki za izvedbo potrebujejo en sam samostanski prostor, za nameček pa, seveda ob proračunski finančni podpori, ne prinašajo nič kaj posebej novega in izvirnega, ampak na nek način celo (nelojalno?) konkurirajo že obstoječim programom in dejavnostim, ki jih ne izvajajo zgolj kamniška društva in nevladne organizacije, ampak tudi že obstoječi kamniški javni zavodi.

Dogodek je postal nekoliko bolj zanimiv šele proti koncu uradnega dela, ko je bila prisotnim dana možnost postavljanja vprašanj, na katera pa odgovorni povečini niso imeli pravih odgovorov, saj za mekinjski samostan zaenkrat, kot je bilo moč razbrati iz debate, nimajo ne dolgoročnega finančnega, ne programskega načrta oz. nimajo pripravljenih niti pogojev in cenika, ki bi zainteresiranim omogočali morebitno uporabo in najem samostanskih prostorov. No, imajo pa novo spletno stran, ki pa je za enkrat bolj lepotne, kot pa uporabne narave. Smo pa uspeli izvedeti, da trenutno teče tudi že ureditev pisarn uprave novega javnega zavoda Samostan Mekinje. Lepo, četudi nam ni povsem jasno kakšni gradbeni posegi in obnovitvena dela so potrebna za postavitev računalnika in telefona na eno izmed miz v obstoječih samostanskih prostorov.

Skratka, četudi smo se predstavitve projekta »Preobrazba« udeležili s precejšnjim upanjem, da bomo končno uspeli izvedeti kaj konkretno novega, smo bili v globalnem smislu glede prihodnje usode samostana, nad videnim in slišanim lahko kvečjemu razočarani, saj tudi predstavljene oz. načrtovane dejavnosti ne prinašajo nič kaj posebej inovativnega, kot že rečeno, pa se, bolj ko ne, nanašajo zgolj za uporabo ene same dvoranice, pripravljalci predstavitve pa niso omogočili ne vpogleda v načrte obnove in ureditvenih del, niti kratkega ogleda samega samostana.

Če na kratko povzamemo slišano, naj bi se v prihodnjih mesecih v mekinjskem samostanu obetala »preureditev dela pritličja samostanskega objekta, oblikovanje in izvedba izobraževalnih in kulturnih vsebin – aktivnosti, namenjenih razvoju lokalnega prebivalstva, ki sovpadajo z izobraževalno in kulturno namembnostjo; aktivnosti, namenjene promociji omenjenih izobraževalnih in kulturnih vsebin (izdelava spletne strani, promocija projekta v tiskanih medijih, dnevi odprtih vrat…); koordinacija projektnih aktivnosti, vključno s podporo s strani prijavitelja vzpostavljeni upravljavski strukturi pri oblikovanju programov in iskanju poslovnih priložnosti za samostan Mekinje in vzpostavitev partnerstva za izboljšanje socialnega kapitala.«

Skratka, nič konkretnega, nič otipljivega, kar bi dalo vpogled v širšo in dolgoročno sliko oživitve samostana v Mekinjah, zato lahko na vse dosedanje (skrivnostne) dejavnosti v zvezi z oživitvijo samostana, vključno s predstavitvijo projekta »Preobrazba«, gledamo zgolj kot na nekakšno predvolilno slepilo, ki naj bi, češ, da se v samostanu vendarle nekaj dogaja, utišalo vse glasnejša vprašanja občank in občanov, ki jim ni vseeno.

Naj kot zanimivost ob tem omenimo, kot smo uspeli izvedeti neuradno in ne tekom predstavitve, da naj bi se v garaže in prostor nad garažami preselili kamniški gorski reševalci, ki bi tako slednjič vendarle prišli do svojih prostorov. Rešitev je na prvi pogled sicer v redu, vendar se poraja vprašanje, kako bo vse skupaj v prihodnje izgledalo v primeru, ko bodo gorski reševalci klicani na intervencijo ravno v času kake večje prireditve, ko bo samostanski atrij poln obiskovalcev, dostop do samostana, ki nima večjih parkirnih površin, pa zaparkiran z vozili. Ampak navsezadnje je to najbrž zgolj manjša nedorečena podrobnost, ki jih v zvezi s samostanom v Mekinjah zagotovo kar mrgoli.

Kamničani in Kamničanke si seveda želimo, da bi mekinjski samostan, ne le oživel, ampak tudi preživel ter se z dejavnostmi in programom, ki se bodo v njem odvijali, tudi preživljal, kajti v nasprotnem primeru grozi, da se bo »Preobrazba« mekinjskega samostana nekega dne končala s spoznanjem nesrečnega Gregorja Samse, ki je, ko se je neko jutro prebudi iz nemirnih sanj spoznal, da se je v svoji postelji spremenil v pošasten mrčes.