Vsi, ki ste se v zadnjem času na spletu in družabnih omrežjih vsaj nekoliko pobahali s pretirano količino nabranih gob, lahko že v kratkem pričakujete položnico z visoko denarno kaznijo. Znesek na položnici bo odvisen od števila iz fotografije oz. fotografij razvidnih prekrškov, za najhujše prekrškarje pa je, razen denarne kazni, predviden tudi odvzem gob, ki jih bodo morali gobarski prekrškarji, četudi posušene, vložene ali zamrznjene, nesti tudi nazaj na rastišče, ki bo obenem javno razkrito v spletnem gobarskem registru v okviru nacionalnega naravovarstvenega atlasa.
Narava nas je letos nadvse bogato obdarila z gobami, ki niso preplavile zgolj gozdov, ampak tudi svetovni splet, saj so družabna spletna omrežja že nekaj časa dobesedno preplavljena s fotografijami jurčkov, marel in drugih gob, ki so jih nabrali srečni gobarji.
Visoke kazni
Sreča in veselje nad obilno gobjo letino pa se utegne za vse tiste, ki so razkošje svojih pretiranih plenilskih gobarskih pohodov delili tudi na spletu, kaj kmalu sprevreči v pravo gobarsko moro, saj jih utegnejo nabrane gobe, pod katerimi se šibijo njihove hladilne skrinje in police z ozimnico, preklemansko drago stati.
Gobarje, ki jih je gobarska strast preveč zanesla, lahko doleti namreč kazen v višini najmanj 208 evrov, če pa je gobar morda samostojni podjetnik, denimo vodovodar, električar, soboslikar ali kak podoben obrtnik, ki je med terenskim delom oziroma opravljanjem svoje dejavnosti mimogrede skočil po gobe in pri tem storil gobarski prekršek, pa je kazen lahko tudi desetkrat višja.
Spletna aplikacija »Mušnica«
Naravovarstveno in mikološko ozaveščeni študentje računalništva, ki delujejo v posebni projektni skupini – le-ta zaradi bojazni pred grožnjami z maščevanjem preveč vnetih gobarjev deluje na tajni lokaciji in pod policijsko zaščito – so namreč že zgodaj spomladi razvili in izdelali posebno spletno aplikacijo, ki so jo s cinično strupenim humorjem poimenovali »Mušnica«, in s pomočjo katere je na svetovnem spletu, predvsem pa na družabnih omrežjih, kot pravijo sami, zelo enostavno »gobarijo« oz. avtomatsko zbirajo vse objavljene fotografije gob in podatke o njihovih nabiralcih oz. lastnikih družabnih spletnih profilov.
»Mušnica« je visokotehnološki produkt
Aplikacija »Mušnica« je visokotehnološki produkt, ki je v celoti plod slovenskega znanja, za njen razvoj pa so avtorji uspeli pridobiti tako nepovratna evropska sredstva v višini cca. 2 milijonov evrov, nezanemarljiva pa ni niti zajetna licenčnina, ki jo je, iz sredstev za ohranjanje narave, za njeno uporabo namenila država.
Kot je dejal Jurij Amanitić državni sekretar iz sekretariata za gobe in gozdne sadeže pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in morski živelj, se bo investicija nakupa licence za uporabo aplikacije, ob ogromnem številu zaznanih kršitev, že v tem mesecu vsaj trikratno povrnila. Obenem je še dodal, da bo v primeru, če bodo pristojni gobarski inšpektorji uspeli kaznovati in izterjati vse zaznane kršitve (iz vsake fotografije posebej, kajti nekateri so jih objavljali vsak dan in več dni zapored), naj bi bil državni proračun še pred koncem leta bogatejši vsaj za kakih 12-16 milijona evrov, če še ne celo več. Po grobih ocenah predvidevajo, da je prekršek pri nabiranju gob letos napravil vsaj vsak peti državljan oz. državljanka, kar bi, ob minimalni kazni nekaj lisičk več od 208 evrov, teoretično lahko pomenilo, da bi izterjali tudi več kot 83 milijonov evrov. To pa najbrž, kljub poostrenemu nadzoru, ne bo mogoče, saj precej državljanov, iz neznanih razlogov, še vedno nima odprtih računov na socialnih omrežjih oz. svojih gobarskih podvigov niti ni objavilo na spletu. Prihranek oz. izkupiček pa bi bil lahko celo še večji, saj naj bi se, spričo uspeha aplikacije, z njenimi avtorji dogovarjali, da bi namesto licenčnine ustvarjalcem “Mušnice” pripadel določen odstotek vseh izrečenih oz. izterjanih kazni.
Gobe iz fotografije je moč tudi stehtati
Vseeno pa je aplikacija »Mušnica« izjemno zmogljiva spletna aplikacija, saj iz objavljenih fotografij z veliko natančnostjo odčita vse kršitve v smislu nabiranja zaščitenih gobjih vrst, denimo knežje mušnice oz. karžlja, dišečega in kraljevega gobana in podobne zaščitene gobje vrste, razbere pa tudi izpuljene in v gozdu neočiščene gobe, neustrezno embalažo v katero so se gobe nabirale in shranjevale, obenem pa, z domala presenetljivo natančnostjo, atestirana odstopanja naj bi pokazala zgolj +/- 5,7 odstotno toleranco, fotografirane gobe tudi zelo natančno stehta oz. na podlagi fotografije določi domala povsem natančno težo nabranih gob.
Denarnicam strupena »Mušnica« pa je še posebej občutljiva za fotografije nedoraslih ter spolno še nezrelih gob, najpogosteje zelo majhnih jurčkov, ki naj bi bili najprimernejši za vlaganje, saj gre pri nabiranju tovrstnih gob za nedopustne in vsega obsojanja vredne primere t.i. mikološke oz. gobarske pedofilije, ki jo je potrebno, v dobrobit gobjega življa, čim prej izkoreniniti.
Merjenje radioaktivnosti
Izgovori, da ste slikali sosedove gobe oz. je gobe, ki ste jih objavili, skupaj z vami nabirala cela žlahta do dvanajstega kolena, pa vam ne bodo pomagali prav dosti. Znano je namreč, da so gobe nekakšni zbiralci radioaktivnih elementov, zato bodo inšpektorji, na podlagi fotografij gob, ki jo obravnavajo kot samoprijavo, domove domnevnih kršiteljev obiskovali tudi z merilci radioaktivnosti, s katerim bodo lahko dokaj natančno odkrili koliko gob ste v zadnjem času zaužili, prav tako pa bodo odkrili tudi vse morebitne skrite hladilne skrinje in shranke, kakor tudi poti do sosedov in žlahte, če ste jim gobe morda nesli v dar, ali pri njih morda hoteli celo skriti pred inšpektorji.
Obvezno uničenje gob in javno razkritje najdišč
To pa še ni vse. Za najhujše kršitelje, pri katerih bo inšpekcijski pregled pokazal, da doma hranijo večje količine gob, kot bi jih dovoljuje zakon, je predpisana tudi zaplemba in uničenje gobjih shrankov, ki jih bodo morali kršitelji, ob spremstvu inšpektorjev, nesti nazaj na rastišče, za kazen pa bo rastišče, ki je običajno ena izmed najbolj varovanih gobarskih skrivnosti, z natančnimi koordinatami javno razkrito tudi v spletnem gobarskem registru, ki bo od letošnjega leta, podobno kot vodni viri in divja odlagališča, postal sestavni del nacionalnega naravovarstvenega atlasa.
Po zaenkrat še neuradnih informacijah, pa naj bi bila, spričo navdušenja nad fotografiranjem gob, v pripravi državna uredba, ki bi v prihodnjih petih letih dovoljevala zgolj foto gobarjenje.
Pod drobnogledom tudi “viledarji”
Naj pa ob tem dodamo še svojevrstno zanimivost, da se bodo pod inšpekcijskim drobnogledom znašli tudi duhoviteži, ki so na spletu, kot v posmeh resnim gobarjem, objavljali fotografije kuhinjskih gobic. Tudi te bodo namreč obiskali inšpektorji, saj pri tistih, ki so objavljali fotografije večjega števila kuhinjskih gobic oz. viled, obstaja utemeljen sum, da se ukvarjajo z delom na črno, denimo gostinstvom ali pospravljanjem, kajti tolikšna količina čistilnih gobic, kot so jih objavljali nekateri, res ni povsem običajna za običajno gospodinstvo.
Brisati ali ne brisati
Če ste morda tudi sami med prekrškarji, ki vas je ob pretiranem navdušenju pri nabiranju gob zaneslo nekoliko predaleč, obenem pa ste fotografije polnih košar, vreč, prtljažnikov ali celo traktorskih prikolic objavili celo na spletu, se najbrž sprašujete, ali je bolje, da fotografije s spleta nemudoma zbrišete. Škodovati najbrž ne more, ampak najbrž je že prepozno, saj je iz vašega žepa jurčke puleča državna »Mušnica« vašo kršitev zagotovo že zabeležila in že v kratkem lahko pričakujete položnico z zajetno kaznijo.
V kolikor pa položnice morda še niste prejeli, pa lahko državne uradnike prehitite s takojšno samoprijavo oz. klicem na pristojne nadzorne službe in si poskusite skesano izposlovati nižjo kazen, ki bi jo lahko odslužili tudi s pogozdovanjem, čiščenjem divjih odlagališč ali kakim drugim družbeno koristnim delom.
Gobe niso vaše
Zavedati se morate namreč, da gobe in druge naravne dobrine, razen do dovoljene teže dveh kilogramov, niso vaše, ampak gre za dragoceno državno bogastvo, zaradi česar so tovrstne dobrine, pred pretiranim plenjenjem, podobno kot preostala državna lastnina (banke, železnice, podjetja, zavarovalnica, gozdovi, polja, vode…), zaščitene tudi z zakonom.
Obilna gobarska letina namreč ni, kot morda zmotno mislite, plod ugodnih vremenskih pogojev, ampak v veliki meri, če ne izključno, predvsem plod dobrega dela nove vlade, čemur v prid neizpodbitno priča tudi podatek, da so še tik pred imenovanjen oz. izvolitvijo novega predsednika vlade, gobe rasle bolj slabo.
