Vrtec Antona Medveda Kamnik se je že leta 2010 vključil v inovacijski projekt Povabilo v gozd. Namen projekta je bil predvsem prenesti igro in učenje predšolskih otrok v gozd in v njem preživeti čim več časa.
Projekt je zdaj že zaključen, nekatere vzgojiteljice pa z načrtovanjem dejavnosti v gozdu nadaljujejo in svoje varovance še naprej redno vodijo v gozd.
Otroci iz skupine Lunice, enota Cepetavček, z vzgojiteljicama Alenko Repanšek Uršič in Barbaro Zorman, vsak ponedeljek obiščejo svoj kotiček v gozdu na Vrhpoljah. Poimenovali so ga Kotiček »Na jasi«. Otroci imajo ta kotiček radi in se vanj vsakič znova navdušeno vračajo.
V okviru ponedeljkovih obiskov gozda, pa je otroke obiskala lovka Barbara Koželj. Lovka Barbara je članica Lovske družine Kamnik in je trenutno še pripravnica.
Obisk je bil načrtovan kot presenečenje, saj vzgojiteljici otrokom nista povedali, kaj jih tokrat čaka v kotičku.
Lovka Barbara je svojo nalogo odlično opravila. Po gozdu je razvstila številne preparirane živali, ki so skrite za grmovjem in med debli dreves, pričakale razposajeno druščino otrok.
Tudi lovka ni stala križem rok. Otroke je v polni lovski opremi čakala na bližnjem gričku, skrita med drevesi in podrastjo.
Ko so jo otroci ob prihodu opazili, so bili nekateri kar malce zadržani, če ne celo boječi. Upočasnili so svoj običajni tek proti kotičku, s tem pa tudi povečali svojo sposobnost opazovanja. Kmalu so začeli odkrivati tudi skrite živali.
Navdušenje nad njimi je bilo nepopisno.
»Glej, lisica! Premika se!«
»Pa zajc je tut tuki!«
»Kaj je pa to?« so le nekateri navdušeni vzkliki otrok. Njihovi obrazi pa so izražali čudenje, vznemirjenje in radovednost.
Ko so potešili svojo prvo potrebo po raziskovanju, so se nekoliko umirili, se posedli po klopicah in končno pozdravili in sprejeli medse tudi lovko.
»Ženska je!« je bila prva ugotovitev otrok. Da, tudi ženske so lahko lovci, jim je razložila Barbara. Otrokom je nato pokazala, kaj vse se skriva v lovskem nahrbtniku.
Lovski rog, dvogled, lovski nož, majhen stolček, manjkati ne sme plastična vrečka. Otroci so ji povedali, da imajo tudi oni vedno kakšno s seboj. Vanjo spravijo smeti, ki jih tu in tam najdejo v gozdu. Tudi lovka ima vrečko v prav ta namen. Otroke je razveselilo dejstvo, da imajo z lovko nekaj skupnega. Ko pa jim je Barbara pokazala, da je v nahrbtniku tudi lovska malica, so postali že pravi prijatelji.
Otroci so nato opazovali gozd skozi dvogled, preizkusili so se v igranju na lovski rog, ko pa so se namalicali, so se z Barbaro odpravili na skupno raziskovanje gozda in skritih živali.
Lisica, zajec, jazbec, polhi, račka, veverica in sova so vabili otroke, da so si jih ogledovali in se jih dotikali, Barbara pa jim je ob tem pripovedovala o njihovih značilnih lastnostih in življenjskih navadah.
Skupaj so si ogledali tudi krmilnico za divjad, v katero so otroci, nekaj dni kasneje, že natlačili obilico sena.
Barbarino znanje je bilo neizčrpno. Povedala nam je, da morajo lovci veliko znati. Za lov jo je navdušil njen oče Janez Dolinšek, njeno znanje pa še vedno vsak dan preverjata in dopolnjujeta njena mentorja Matej Rak in Janez Klemenc.
Barbara nam je še razložila, da lovci skrbijo za gozd in za vse njegove prebivalce. Včasih pa lovci pomagajo tudi policiji in gorskim reševalcem, predvsem pri iskanju pogrešanih oseb.
Lunice in Barbara so skupaj preživeli zabavno in poučno dopoldne. Postali so prijatelji in obljubili so si, da se še kdaj srečajo na istem mestu.
dipl. vzg. Alenka Repanšek Uršič
dipl. vzg. Barbara Zorman
Vrtec antona Medveda Kamnik
enota Cepetavček, Nevlje