Dopoldan je bilo v Domu starejših občanov Kamnik prav veselo, saj smo praznovali 100. rojstni dan gospe Terezije Perhavec. S košarico zdravja in cvetjem so gospe Perhavec čestitali tudi župan Matej Slapar, direktorica Doma starejših občanov Kamnik Maja Gradišek in predsednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak skupaj z Marjano Berlec. Seveda pa so ji posebno pozornost s petjem namenili njeni sostanovalci, ki so se poveselili ob praznovanju njenega okroglega jubileja, v očeh gospe Terezije Pehrahec pa je bilo čutiti neizmerno veselje.
Lepa misel pravi, da je vse kar je pomembno za uspešno, srečno in čudovito življenje, poznavanje in uporaba preprostih osnovnih načel; delavnosti, poštenosti, skromnosti, veselja, sočutja, dobrote. Vse to je bilo v zibel pred 100. leti v Črni pri Kamniku položeno tudi gospe Terezije Perhavec in jo spremljalo v vseh obdobjih njene življenjske poti. Rodila se je kot šesti od osmih otrok. Velikim družinam takrat ni bilo lahko. Kljub temu, da je družina posedovala mlin, so morali otroci služiti pri bogatejših družinah. Posledično ni mogla dolgo obiskovati šol in tako so tudi živeli in služili pr` Petku v Črni pri Kamniku.
Gospa Terezija je vedno poudarjala, da ji je hudo, ker si ni mela možnosti pridobiti znanja in izobrazbe, zato pa je skrb za izobrazbo vztrajno prenašala na sina in tri vnuke. Med vojno so jo, kot aktivistko, večkrat zasliševali okupatorji in, kot pravijo njeni svojci, so tudi oni čutili doživeto grozo, ko jim je pripovedovala anekdote iz vojnega obdobja. Po končani vojni je za nekaj časa celo prevzela skrb za dve vojni siroti, kmalu za tem pa se je poročila in rodili sina Izidorja mlajšega. Skupaj z možem sta zgradila hišo v Kamniku. Zelo ponosna je bila na skrbno urejeno okolico hiše, za kar je večkrat prejela priznanje Občine Kamnik. Zaposlena je bila v Kemijski industriji Kamnik, kjer je dočakala tudi upokojitev, z možem Izidorjem pa je veliko časa preživela v gorah in osvojila zavidljivo število vrhov tako v Sloveniji kot v tujini. Ljubezen do gora sta prenesla tudi na sina, ki se jima je rad pridružil pri osvajanju vrhov. Imela pa je še eno veliko strast – kuhanje. Ko je v hiši zadišalo po jabolčnem zavitku ali goveji juhi, je bila njena kuhinja nemudoma polna. Od nekdaj je bila dobrosrčna in pripravljena pomagati drugim.
Z leti je njeno zdravje opešalo. Zadnjih deset let živi Domu starejših občanov Kamnik, kjer je zadovoljna. Dokler je zmogla, se je rada prepustila branju in spremljanju informativnih oddaj, pogosto pa se je odpravila iz sobe v upanju, da naleti na sogovornika. Z veseljem je marsikomu zaupala svojo življenjsko zgodbo in hkrati z njo tudi vse življenjske in zdravstvene tegobe, ki so jo pestile. Kljub temu je vselej veljala za osebo, ki ne obupa tako zlahka nad življenjem in se z vsemi močmi bori za lastno samostojnost ter dostojanstvo. In še vedno je tako. Če bi zmogla, bi nam zagotovo dala številne nasvete za zdrav način življenja, v dolgem življenju je namreč marsikaj doživela, mnogo lepega, pa tudi grenkega. A današnji dan je bil namenjen obujanju veselih trenutkov.
Lepim mislim sostanovalcev se je pridružil tudi župan Matej Slapar skupaj z direktorico Doma starejših občanov Kamnik Majo Gradišek in predsednikom Društva upokojencev Kamnik Vinkom Polakom ter Marjano Berlec, ki so ji zaželeli obilo zdravje, dobre volje, poguma in vztrajnosti.
Ob okusni torti pa smo skupaj s sostanovalci zapeli gospe še vse najboljše in najlepše.
ISKRENE ČESTITKE GOSPA TEREZIJA PERHAVEC ZA 100. ROJSTNI DAN!
Besedilo in fotografije: Občina Kamnik