Spoznajte Kamnik in njegove zgodbe: Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine.
Redko katera prireditev v Sloveniji ima tako dolgo tradicijo kot jo imajo Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku. Gre za največjo etnološko prireditev v Sloveniji, ki bo letos potekala že 47. Vse skupaj se je začelo 11. septembra 1966, ko sta prvi festival organizirala predsednik kamniškega turističnega društva Svetozar Frantar in tajnik društva Alfonz Skala. Festival pa se je razvil iz prireditve Podgorska ohcet, ki je bila organizirana leta 1963.
»Dan narodnih noš bo moral postati tradicionalna prireditev, ki bo popestrila turistično življenje v naši občini,« s temi besedami je lokalni časopis Kamniški občan leta 1966 pospremil prve Dneve narodnih noš. Že takrat je bil odziv velik, saj se je povorke, ki je potekala od Osnovne šole Toma Brejca do Samskega doma na Cankarjevi ulici, udeležilo okoli 350 udeležencev. Med sprevodom je bilo tudi sedem okrašenih kmečkih voz, kočij, zapravljivčkov in parizarjev, na katerih so se peljali člani folklornih skupin kulturnih društev iz Trzina, Količevega, Križa, Podgorja in Kamniške Bistrice. Prišle pa so tudi folklorne skupine iz Bele krajine in pastirji iz Velike planine. Vse to si je na ulicah Kamnika ogledalo več kot 5000 gledalcev. Prireditev je res postala tradicionalna in že dve leti kasneje je število udeležencev naraslo na 600.
Foto: Boštjan Tacol
»Nekatere stvari bo treba še izpopolniti, predvsem pa bo morda treba razmisliti o vključitvi narodnih običajev v to prireditev,« so leta 1968 zapisali v Kamniškemu občanu. Od leta 1969 do 1973 pa je prireditev potekala samo vsako drugo leto. Organizatorji so namreč računali, da bodo na ta način k sodelovanju v povorki in k obisku pritegnili večje število ljudi. To jim je sicer uspelo, a so se kmalu pojavila vprašanja kvalitete narodnih noš. Prej je bil namreč pogoj za sodelovanje podedovana noša, kasneje pa so dovolili tudi na novo izdelana tradicionalna oblačila, a so bila nekatera manj ustrezna. Leta 1974 pa so se odločili, da bi prireditev vseeno dobila večjo veljavo, če bi potekala vsako leto in pri tem je ostalo. Kot zanimivost, leta 1979 se je prireditev zaključila z ognjemetom, kar so desetletja kasneje za zaključek folklornega festivala prevzeli organizatorji Folkart v Mariboru.
Kljub temu pa vse leta kasneje tudi ni šlo vse gladko. Tako je leta 1980 in 1981 pomankanje denarja organizatorje prisililo, da prireditve sploh niso organizirali. Zato pa se je prireditev leta 1982 vrnila s pestrejšim programom. V središče Kamnika so prišli tudi rokodelci, kamniški obrtniki pa so predstavljali svoje izdelke. Leto kasneje pa se je zakoličil tudi termin, ko prireditev poteka – drugi vikend v septembru. Organizatorji so v preteklosti skušali tudi z uvedbo vstopnine, a je to prispevalo k manjšemu obisku in zato bo tudi letos vstop na vse prireditve brezplačen.
Festival se je skozi leta razvijal dalje do danes, ko je prireditev po številnih vsebinskih preoblikovanjih pridobila široko prepoznavnost. Danes se tradicionalne nedeljske povorke narodnih noš, ki je vrhunec festivala, udeleži preko 2000 narodnih noš, prireditev pa obišče več kot 30.000 obiskovalcev.
Samo Trtnik
Podgorski svatje, preko 120 se jih je pripeljalo na 20 kolesljih, kočijah in parizarjih, na Podgorski ohceti 4. avgusta 1963 na stadionu v Mekinjah (Foto: Franc Svetelj)
»A se spomniš, ko je…«
Zgodbe, anekdote, spomine in fotografije nam lahko pošljete ali preko facebook strani Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine ali na elektronski naslov tic@visitkamnik.com ali po navadni pošti na Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik s pripisom »Spomini na Dneve narodnih noš« ali pa nas na tem naslovu obiščite. Veseli vas bomo.
Vir: Katarina Bergant: Zraste, vzcveti in širi svoje plodove v V besede in fotografije ujeti izrazi pripadnostnega kostumiranje . ob 40. obletnici Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, 2010; Primož Hieng: Iz kronike Dnevov narodnih noš v 25. Dnevi narodnih noš, 1995.
