Poročali smo že, da sta Občina Kamnik in podjetje Lucky Luka v ponedeljek sklenila sodno poravnavo glede »pogrešanega« drsališča, katerega izginotje je bilo odkrito, ko je Občina Kamnik, na podlagi javnega zbiranja ponudb, za svoje drsališča že našlo zainteresiranega kupca, ki je bil za rabljeno drsališče pripravljen odšteti 30.000 evrov.
Do zapleta je prišlo lani, ko je želel kupec drsališče prevzeti, vendar se le-to ni nahajalo v skladišču podjetja Lucky Luka, kamor je bilo dano v hrambo, direktor podjetja pa ni želel pojasniti kje se drsališče nahaja, zato je Občina Kamnik je zoper omenjeno podjetje sprožila kazenske in odškodninske postopke.
Ker nas je zanimala vsebina sodne poravnave med podjetjem Lucky Luka in Občino Kamnik, smo le-to zaprosili za kopijo poravnave, ki so nam jo tudi posredovali.
Zapisnik o Sodni poravnavi
Iz vsebine poravnave je moč razbrati, da sta se sprti strani dogovorili, da podjetje Lucky Luka drsališče z vsemi njegovimi sestavnimi deli, ki so bili podjetju zaupani v hrambo, vrne, Občina Kamnik pa drsališče prevzame v tridesetih dneh od sklenitve poravnave. To je tudi edina izpolnitvena obveza obeh strani, saj stranki v drugi točki sodne poravnave določa, da stranki z izpolnitvijo medsebojnih zavez po tej poravnavi izjavljata, da se druga zoper drugo odpovedujeta vsem morebitnim tožbenim zahtevkom glede hrambe, kakor tudi iz naslova morebitne uporabnine in odškodnine ter po izpolnitvi obveznosti iz te poravnave, druga do druge nimata nobenih obveznosti več.
V tretji točki poravnalnega sporazuma se je Občina Kamnik zavezala še, da bo po sklenjeni poravnavi obvestila organe pregona s posebno izjavo, iz katere bo razvidno, da sta pravdni stranki vsa medsebojna razmerja s to sodno poravnavo tudi uredili.
Zapisnik o Sodni poravnavi si lahko ogledate s klikom na povezavo: Zapisnik o Sodni poravnavi oz. s klikom na sliko na desni.
Ker gre za navidezno precej ugodno poravnavo v korist tožene stranke – podjetje Lucky Luka, ki je kamniško drsališče »skrivalo« skorajda eno leto, smo Občino Kamnik zaprosili za dodatno pojasnilo. Pojasnilo je pripravila v.d. direktorja občinske uprave Maja Sušnik, ki je zapisala:
»Tožena stranka (Lucky Luka) ni zanikala, da ima drsališče v svoji posesti, vendar pa je vztrajala, da je le-tega zakonito pridržala na podlagi 261. člena Obligacijskega zakonika iz razloga, ker naj bi imela do tožeče stranke (Občine Kamnik) zapadli terjatvi, nastali zaradi:
– odplačnega skladiščenja oziroma hrambe drsališča
– poslovne škode, ki naj bi toženi stranki nastala zaradi ravnanja tožeče stranke (s svojimi izjavami v medijih naj bi namreč tožeča stranka toženi povzročila škodo).
Poleg tega je tožena stranka vztrajala, da ji tožeča stranka (oziroma ZTŠ) ni izročila vseh sestavnih delov drsališča, ki smo jih vtoževali, pač pa le del. Primopredajnega zapisnika o izročitvi v hrambo ni bilo.«
Sodeč po pojasnilu, predvsem pa vsebini sodne poravnave lahko sklepamo, da lanske izjave Luke Klasinca, direktorja podjetja Lucky Luka, ki je opozarjal, da zadeve z drsališčem niso tako enoznačne, kot so bile prikazane, vendarle niso bile povsem zvite iz trte.
Saga izginulega občinskega drsališča, ki se je znova »našlo«, se s poravnavo še ne bo povsem končala, saj se bo Občina Kamnik morala najprej soočiti s tem, kam bo drsališče shranila do njegove prodaje, nato pa bo zanj morala, bržčas s ponovnim javnim zbiranjem ponudb, najti tudi kupca. Trenutni čas za prodajo namreč ni najbolj primeren, saj je sezona drsanja domala že pri kraju, za drsališče pa bi bilo najbrž moč iztržiti boljšo ceno proti koncu leta.
Kdo ve, morda pa je »magično« oz. kamniško drsališče, ki je bilo deležno precejšnje medijske pozornosti, spričo tega pridobilo celo na ceni, glede na to, da je slavno, pa bi mogoče kazalo razmisliti tudi o tem, da bi drsališče, kljub temu, da naj bi bilo zastarelo in energetsko potratno, morda celo obdržali. “Presihajoče” kamniško drsališče v kombinaciji »padajoče« novoletne jelke, bi namreč utegnilo postati glavna zimska znamenitost mesta.
