Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Negotovosti in strahu, ki jo je, razen nevarnega obolenja, prinesla epidemija novega koronavirusa, se lahko v prihodnjih dneh, tednih ali celo mesecih koristno in premišljeno, razen z doslednim upoštevanjem vseh preventivnih ukrepov, učinkovito uprete tudi z vilami, lopatami in motikami oz. s samooskrbno pridelavo lastne hrane.
Epidemija novega koronavirusa in z njo povezani ukrepi s seboj niso prinesli le strahu pred nevarno boleznijo, ampak tudi precejšnjo negotovost, ki se je v veliki meri pokazala z množičnim obiskom trgovin in domala paničnem nakupovanju zalog hrane ter drugih, niti ne tako nujnih, vsakdanjih potrebščin.
Brez nujnih domačih zalog
Naj nam bo všeč ali ne, priznati si moramo, da nas je epidemija večinoma ujela povsem nepripravljene, kajti za razliko od naših babic in dedkov, priporočilom navkljub, doma že desetletja dolgo nimamo omembe vredne večje zaloge živil in nujnih potrebščin, ki bi zadoščala vsaj za prvo prebroditev kake večje krize ali izrednega dogodka.
Nedavni prizor iz kamniške trgovine Hofer.
Razvajeni z udobjem raznolike in bogate ponudbe trgovin, ki so odprte in dostopne domala v vsakem trenutku, smo se razvadili, da lahko po vsako malenkost in v vsakem trenutku skočimo v bližnjo trgovino, medtem ko na naših vrtovih, če jih že imamo, več prostora kot morebitne gredice z zelenjavo, sočivjem in sadnimi drevesi, zavzemajo parkirišča, tlakovci, angleška travica, okrasno rastlinje, ogromni roštilji, ležalniki, vrtne garniture in podobna »luksuzna« krama, ki služi izključno našemu udobju.
Polje, kdo bo tebe ljubil
Pri tem pa v svoji potrošniški razvajenosti pozabljamo, da v naši, kot zelo radi pravimo, samostojni državi, že dolgo nismo več »samostojni«. Vsaj ne prehransko, saj smo, še posebej na področju zelenjave in sadja, v veliki meri odvisni od uvoza hrane, ki je za nameček dostikrat še dvomljive kvalitete, pridelava lastne hrane pa se, sodeč po poljih, ki so postali travniki, domnevno »ne izplača«. Dobršen del nekdanjih njiv je, v veliki meri žal tudi na Kamniškem, če že niso pozidane, spremenjene v travnike, so v zaraščanju, ostajajo neobdelane oziroma, v najboljšem primeru, na njih povečini raste živinska krma.
Prehransko nesamostojna država
Po podatkih Statističnega urada Slovenije iz leta 2018 (zadnji razpoložljivi podatki), je v naši državi še posebej nizka samooskrba z zelenjavo, saj je le-ta znašala borih 39 odstotkov. Nezavidljiva, le 48 %, je tudi samooskrba s sadjem, krompirjem in pšenico, medtem ko je boljše stanje pri samooskrbi z medom (79%), mesom (80%) in jajci 96%.
Ob nedavnem navalu na trgovine, kjer so bile, razen polic s toaletnim papirjem, moko, makaroni in kvasom, med prvimi izpraznjene prav police z zelenjavo in sadjem, so predstavniki vlade v medijih sicer večkrat poudarili, da (zaenkrat?) ni razloga za paniko, saj naj bi bila, po njihovih navedbah, skladišča dobro založena z zalogami osnovnih živil, obenem pa je bilo, resda nekoliko bolj mimogrede in tiho moč slišati tudi podatek, da se že pojavljajo motnje pri oskrbi z zelenjavo. Le-ta namreč povečini prihaja iz Italije, kjer pa se, kot vemo, zaradi novega koronavirusa trenutno spopadajo z izrednimi razmerami in velikimi težavami, zaradi česar so moteni običajni transportni tokovi.
Nič kaj dosti bolje ni niti v številnih drugih državah iz katerih uvažamo hrano, kjer je virus, tako kot pri nas, svoj uničevalni pohod šele dobro začel. In četudi naj bi sprejeti in napovedani preventivni ukrepi širjenje virusa in okužb zajezili ter omejili, v tem trenutku najbrž nihče ne more z gotovostjo napovedati, kdaj se bodo razmere, ne le pri nas, ampak po celem svetu, začele umirjati in normalizirati. Med nabiranjem regrata sicer lahko, bodisi optimistično, bodisi pesimistično ugibamo, ampak najverjetneje se bomo preklemansko načakali, regrat bo v tem času že zdavnaj odvrgel svoje lučke.
Pandemiji bo sledila huda recesija
Sodeč po dogajanju na svetovnih borzah in naftno vojno, ki v senci epidemije poteka med največjimi proizvajalkami nafte, da drugih, nič manj resnih globalnih težav sploh ne omenjamo, obstaja resna in utemeljena bojazen, da utegnejo biti neposredne posledice koronavirusa, ne glede na število obolelih in mrtvih, mačji kašelj v primerjavi s prihajajočo svetovno gospodarsko krizo.
Časi debelih krav so mimo, saj recesija ni več zgolj prerokba pesimistično črnogledih ekonomistov, ampak kruta realnost, njen razmah pa bo že v kratkem in še huje kot virus, močno ošvrknil cel svet ter prizadel še večje število ljudi. Ne le po svetu, ampak zagotovo tudi pri nas. Še posebej v vrstah vseh tistih, ki že zdaj, ko je za enkrat še vsega dovolj, živijo iz rok v usta, so obremenjeni s krediti, spričo ukrepov za zajezitev širjenja okužb pa so, dobesedno preko noči, ostali brez vsakršnih prihodkov.
Cene hrane utegnejo poleteti v nebo
Nesrečno godljasta kombinacija pandemije in recesije bosta zagotovo vplivala tudi na pridelavo, predvsem pa na ceno hrane, pri čemer lahko zgolj iskreno upajmo, da v smislu rekla: »Ko ima hudič mlade, jih ima veliko!«, soli na rano, s kako naravno katastrofo, ne prida še vse bolj muhasto vreme. V tem primeru bodo cene hrane poletele v nebo in najbrž si jo bodo težko privoščili tudi tisti, ki bodo, vsemu navkljub, še uspeli obdržati svoj posel ali službo. Ob morebitnem pomanjkanju hrane pa ne bodo kaj dosti koristili niti morebitni šopi privarčevanih bankovcev, saj niti začinjeni s kisom in oljem niso kaj prida, je pa res, da lahko, brezvredni kot utegnejo postati, začasno nadomestijo vsaj toaletni papir.
Prijetno s koristnim
Kakorkoli se že obrnemo, imamo rit zadaj, ne glede na razplet trenutnega dogajanja, zato se edina smiselna in dolgoročno usmerjena trajna rešitev, ki bi nas uspela v neki meri vsaj nekoliko zaščiti, če že ne obvarovati pred prihajajočimi tegobami ter morebitno lakoto, ne skriva v paničnem nakupovanju in kopičenju enormnih zalog hrane, ampak kvečjemu v njenem pridelovanju.
Zato v prihajajočih dneh preventivne samoizolacije in izogibanju medsebojnih (fizičnih) stikov, ko bo bo zmanjkovalo idej kaj še početi sami s seboj, najbrž ne bo prav nič narobe, če vsaj del svojega prisilno odrejenega prostega časa namenimo vrtičkanju in pridelavi lastne hrane, s čemer bomo svoj čas in energijo zagotovo izrabili najbolj smotrno.
Uredite si vrtiček, vrt, njivo
Pa nikar, če morda živite v stanovanju in nimate vrta, ne začnite takoj zavijati z očmi, saj je marsikaj okusnega moč pridelati tudi na okenskih policah in balkonu ter tudi v samih stanovanjih. Literature in navodil kako se tega lotiti, je na spletu več kot dovolj, utegnete pa biti prijetno presenečeni, koliko hrane, začimb in zelišč je moč uspešno pridelati tudi na zelo omejenem prostoru. Vse kar potrebujete je zgolj nekaj volje, loncev in lončkov zemlje ter ščepec semen, ki jih lahko naročite tudi prek spleta. Premislite pa tudi, če morda poznate tudi koga iz soseščine, ki bi vam bil pripravljen, v zameno za »desetino«, odstopiti nekaj kvadratnih metrov zemlje, ki je sam ne obdeluje, nenazadnje pa lahko pokličete tudi kakega kmeta in mu, v zameno za del pridelka, ponudite svojo pomoč na kmetiji.
V primeru, da živite v hiši in imate svoj vrt, se lahko posvetite povečanju prostora namenjenega pridelavi povrtnin, postavitvi rastlinjaka ali tople grede, si morda omislite celo par kokoši in zajcev ter se nasploh posvetite dejavnostim, ki bodo pripomogle k večjemu in boljšemu pridelku ter vam v prihodnje prihraniti precej denarja, ki bi ga sicer morali nameniti nakup zelenjave in druge hrane. Seveda pa ob tem ne gre zanemariti niti tega, da se utegnete ob vsem skupaj družinsko zabavati ter rekreirati na svežem zraku.
V kolikor so vam vaši predniki zapustili nekaj več zemlje oz. imate v lasti celo kako njivo ali polje, ki že leta ni bila obdelana, pa je zdaj še čas, da jo ponovno zorjete in zasejete, če ne pa vsaj odstopite komu, ki bi jo bil pripravljen obdelovati, kajti jeseni bo, vsaj za letošnje leto, zagotovo že prepozno, zima pa utegne biti preklemansko dolga.
Lahko se nekaj naučimo
Epidemija novega koronavirusa in z njo povezani ukrepi, še bolj pa posledice, ki se že napovedujejo, če že ne kar konkretno kažejo, se bodo zagotovo vlekle še lep čas, zato se bomo morali zanesti predvsem sami nase. V dobršni meri pa se utegne marsikaj, kar se nam še v tem trenutku zdi povsem samoumevno, korenito spremeniti. Tudi (in predvsem) način našega življenja, vendar pri ne nujno, da na slabše, kajti podarjeni čas, ko se bo življenje, kot smo ga bili vajeni še včeraj, vsaj za nekaj trenutkov ustavilo, je kot nalašč za temeljit premislek o vseh stvareh, ki jih počnemo, nemalokrat tudi narobe in zgolj zavoljo napuha ter nečimrnosti, predvsem pa o stvareh, ki so najpomebnejše, pa smo jih, v svoji razvajeno potrošniški zaslepljenosti, pozabili in zanemarili.
Zato nam lahko trenutno dogajanje lahko služi kot dobrodošla in nad vse koristna lekcija, vendar le, če se bomo hoteli in znali iz nje nekaj naučit, kar pa je povsem odvisno od nas samih.
