Prvega bosonogega pohoda okoli Blejskega jezera se je udeležilo 56 pohodnikov, najstarejši je imel 85 let.
Društvo Dogodek Kamnik, sekcija Bosonogi, ki jo vodi Pavel Žvelc, je v soboto, 11. septembra zelo uspešno organiziralo prvi Pohod bosonogih okoli Blejskega jezera.
Premagati so morali šest kilometrov dolgo pot. Udeležilo se ga je 56 bosonogih pohodnikov iz dvanajstih občin: Kamnik, Komenda, Naklo, Grosuplje, Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Domžale, Gornji Grad, Kranj, Bled, Radovljica in Ljubljana. Zbor in cilj pohodnikov je bil pred Festivalno dvorano na Bledu, od koder je bil prelep razgled na Blejski otok, župnijsko cerkev sv. Martina in na Blejski grad!
Slovenija ima samo en otok, ampak njegova edinstvenost ga naredi bolj privlačnega od marsikaterega otoka. Obkrožen je s slikovitimi gorami in prevladuje v sredini Alpskega jezera. S svojim šarmom je Bled že stoletja simbol mesta, v katerega se gostje iz celega sveta radi vračajo. Ta kraj, ki obstaja že tisoče let.
Bosa hoja koristi mladostnikom in starejšim. Ne izboljša samo telesne drže, ampak tudi ravnotežje in koordinacijo telesa. Med pohodniki sta bila tudi harmonikar Ivan Hribar iz Praproč in Lado Osolnik, planšar izpod Kamniških planin, videli pa smo tudi slovensko zastavo in Občine Kamnik.
Želja številnih bosonogih je bila, da obiščejo in bosi prehodijo pot okoli Blejskega jezera. Za Bled so se odločili, ker je prav Bled zibelka bosonoge hoje, njen oče pa je bil Arnold Rikli. Znal je ceniti bosonogo hojo iz zdravilnih in terapevtskih razlogov in ne samo zaradi pomanjkanja materialnih dobrin in s tem tudi čevljev! Stik noge z zemljo ima terapevtski učinek na celo telo. Z boso nogo si naredimo uslugo, ker si izboljšamo moč v nogah, krepimo kosti, izboljšamo držo hrbtenice, pospešimo pretok krvi v telesu, omogočamo boljše ravnotežje,s tem, ko absorbiramo zemljino subtilno energijo, stimuliramo refleksne cone, skratka izboljšamo celoten imunski sistem. Bosonogi stik s tlemi ima pozitiven vpliv na zdravje, prav zaradi stika golega podplata s tlemi.
Blejski župan Janez Fajfar je vsem pohodnikom izrekel dobrodošlico in jim zaželel, da bi v prijateljski družbi na poti uživali in se vrnili brez poškodb. Predstavil je pionirsko delo Arnolda Riklija, pionirja blejskega zdraviliškega turizma, sina švicarskega tovarnarja. Na Bledu sta Riklija prevzela svežina zraka, čistost jezera, milo alpsko podnebje in prečudovit pogled na Julijske Alpe. Pri svojem zdravljenju se je Rikli za izboljšanje počutja uprl na zrak, vodo in sonce. Spodbujal je veliko gibanja na svežem zraku, zmerno, a kakovostno brezmesno prehrano in spanec. Bosonogim je predlagal hoditi po travniku z jutranjo roso, uživati lahke obroke, plavati, se sončiti ter veliko hoditi bosi. Njegove metode držijo še danes, oziroma vedno bolj. V turistični ponudbi Bleda lahko tudi danes uživamo sadove njegovega dela.
V imenu vseh bosonogih pohodnikov se je Blejskemu županu Janezu Fajfarju zahvalil glavni organizator pohoda Pavle Žvelc, najmlajša udeleženka pohoda Ana Potočnik pa je županu izročila priložnostno darilo.
Kot je povedala Irena Žvelc iz Društva dogodek- sekcije bosonogi, so vsi ljubitelji boso noge hoje in to jih druži. »Naše korenine segajo šestnajst let nazaj, ko je bil organiziran prvi pohod bosonogih na Šenturško Goro, pred šestimi leti pa smo skupaj bosi začeli osvajati hrib Vovar, z 940 metri nadmorske višine. Ta hrib se nahaja v vasi Gozd nad Kamnikom, pod osrčjem Kamniških planin. Zborno mesto je vsako leto na domačiji Jožeta Sodnika v Gozdu.
Najmlajša udeleženka prvega pohoda okoli Blejskega jezera je bila 28-letna Ana Potočnik iz Kranja, najstarejša pohodnica 78-letna Marinka Repnik iz Šenčurja, najstarejši pohodnik pa 85-letni Vilijem Dolenc iz Vira pri Domžalah. Nad organizacijo in druženjem so bili navdušeni tudi 81-letni Janez Grilc iz Šenčurja, Ivan Mušič iz Lahovč in Ivan Hribar, Mejačev iz Praproč. Sklenili so, da se prihodnje leto zopet snidejo na Bledu drugo soboto v septembru, pred tem pa bodo organizirali sedmi pohod na Vovar.
Janez Kuhar
