Merjenje otrok in posameznikov z enakimi vatli dela nepopravljivo škodo oz. kot je rekel Albert Einstein: »Vsakdo je genialen. Vendar če boste ribo sodili po njenih sposobnostih plezanja na drevo, bo celo življenje živela v prepričanju, da je neumna.«
Z zgornjimi besedami znamenitega fizika bi najbrž lahko še najbolje povzeli sinočnji večer ter idejo in moto predstavitev knjige Slon pleza na drevo, ki je včeraj zvečer potekala v dvorani kamniške knjižnice.
Knjiga, ki jo je napisala Katarina Kesič Dimic, ilustriral pa Ivan Mitrovski, se na nekoliko drugačen, zanimiv in zabaven način loteva problemov vzgoje in izobraževanja ter uresničevanja, ali onemogočanja, talentov otrok in posameznikov, ki v zastarelo togih okvirih izobraževalnega sistema velikokrat ne morejo, ali celo ne smejo razviti svojega potenciala.
V sproščenem pogovoru ob predstavitvi knjige, ki ga je povezovala in vodila direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir, je bilo razkritih nemalo skrivnosti in učni težav, ki so jih obiskovalcem zaupali avtorica Katarina Kesič Dimic, ilustrator Ivan Mitrovski, župan Marjan Šarec, ki je h knjigi prispeval tudi predgovor ter direktor založbe Buča, ki je knjigo izdala, Samo Vadnov.
Anekdote o težavah in tegobah, zdaj uspešnih ljudi, iz časov, ko so še gulili šolske klopi, se danes morda zdijo zabavne in smešne, vendar pa so bile nekdaj vse prej kot to, saj se je vsak izmed njih moral tudi sam soočiti s kakim pavijanskim učiteljem »Rdečeritim«, kot se imenuje eden izmed junakov knjige Slon pleza na drevo, ki je, omejeno in brez razumevanja ter empatije, vse meril zgolj po svojih vatlih, njegove, včasih tudi precej krute in nepravične besede, pa marsikomu v glavi odzvanjajo še danes. K sreči so sami premogli dovolj moči, volje in trme, da so tovrstne ovire in prerokovanja, da iz njih ne bo nič, presegli in dokazali nasprotno, vendar je krvavi davek vseh tistih, ki podležejo tovrstnemu negativističnemu bajanju, vse prevelik.
So pa bili sogovorniki, ob kritikah šolskega sistema in metod poučevanja, ob tem tudi enotnega mnenja, da za tegobe in travme otrok, ki se velikokrat vlečejo skozi celo življenje posameznika, niso krivi zgolj »pavijanski« učitelji, ampak tudi starši, bodisi s pretiranim zaščitništvom, bodisi s pretirano strogostjo, še najbolj pa s svojo vzgojno odsotnostjo, kar se še posebej odraža v današnjih časih.
Knjiga Slon pleza na drevo je tako zagotovo dobrodošlo in koristno branje za najrazličnejše generacije bralcev, ki se prek živalskih zgodb soočijo tako s problemi, kot z napakami povezanimi z vzgojo in izobraževanjem, se ob tem marsičesa naučijo ter si morda povrnejo celo trohico izgubljene, ali ubite samozavesti.