Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Spoznajte Kamnik in njegove zgodbe: Kamniško jezero – da ali ne.
Kamnik v svoji zgodovini skriva veliko zgodb in marsikatera je zavita v tančico skrivnosti. Ena takih je zgodba, ki že leta buri duhove, ali je Kamnik nekoč bilo jezero ali ne. Ugibanje se je začelo z Valvasorjem, ki je v Slavi vojvodine Kranjske zapisal: »Kjer zdaj leži mesto Kamnek, je moralo nekoč biti jezero, saj so še pred nekaj leti na obzidju tako imenovanega Malega gradu videli železne obroče, ki so služili za privezovanje čolnov.«
Umetniško videnje nekdanjega jezera, kot ga je upodobil Cene Griljc.
Odtok jezera naj bi bil, kjer je danes Šutna, Mali grad in Stari grad pa naj bi bila združena. »Meje tega jezera so po starem pripovedovanju morale segati do cerkve v Nevljah, ki je posvečena sv. Juriju in ki jo mnogi imenujejo Sv. Jurij ob jezeru,« še piše Valvasor. Ideja o kamniškem jezeru pa je zašla tudi v književnost. Jakob Alješovec je napisal Vrtomirov prstan in zmaj v bistriški dolini, Josip Ogrinec balado Izteklo je jezero, pesnik Anton Medved pa Zakleto jezero in Vitovčeva smrt.
Računalniška simulacija jezera.
A že na začetku 19. stoletja je profesor Anton Zupančič romantične ideje o jezeru pod planinami skušal uničil. »Ljudsko izročilo o nekdanjem kamniškem jezeru nima nobene podlage,« je zapisal leta 1804 in v nadaljevanju pojasnil, da bi bili obroči na Malem gradu lahko tudi od kod drugod: »Ti obroči še ne dokazujejo, da je bilo tod jezero, saj so našli take obroče tudi na mnogih drugih obzidjih in skalnih stenah, ki pa so po vsej priliki služili drugemu namenu.« Potem opozarja tudi, da zapisov o jezeru ni nikjer in se sprašuje: »Čemu bi predniki tako pomembno jezero zamolčali?«
Cerkev svetega Jurija ob jezeru v Nevljah Foto Peter Naglič, 1938. Izvirnik hrani njegov vnuk Matjaž Šporar.
Vendar, zgodovinar A. Morlot iz Leipziga, ki je zbral več podobnih primerov bajeslovnih jezerov na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, pa je zabeležil celo uro, ko je odteklo jezero. »Pri izhodu iz doline Nevljice, četrt ure od Kamnika, leži vas Nevlje, kjer ni poznana samo pripoved, da je tu nekdaj bilo jezero, ampak celo vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, ob treh popoldan zvoni, v spomin na uro, ko je jezero odteklo.« Takrat naj bi se namreč zvon oglasil kar sam od sebe. Zgodovinar Franc Schumi pa je določil tudi leto in sicer – 1320. Tistega leta naj bi naliv uničil trg Ljubelj in povzročil nastanek Tržiča, isti naliv pa naj bi tudi odplavil kamniško jezero. A vse to temelji na pripovedkah in bajkah.
Res je sicer, da je kotlina od Kamnika do Stahovice podobna jezerski kotlini s terasami, a takšne terase bi lahko izoblikovala zadnja ledena doba, ki je trajala 60.000 let. Zato to nu nujno dokaz za obstoj jezera. Če pa je vse to res, zakaj je potem v Nevljah vsak delovnik ob treh popoldan zvonilo? In zakaj starejši Kamničani tudi v Nevljah pomnijo železne obroče v strmi skalni steni?
Skeptiki hitro najdejo dodatna pojansila. Na primer, da je zvonenje povezano s potresom 25. januarja 1348, ali da železni obroči v strmi skalni steni nobenemu čolnarju na koristijo, ker ne more plezati po zidu navzgor. Vendar Ljudovit Stiasny med drugim omenja, da so ob kopanju Samčevega prehoda izkopali več brun in iz tega sklepa: »Iz njih lege se je dalo razvideti, da je bil tu pred več kot sto leti jez.« Geoloških profil vrtnine izvedene leta 1975 v severnem delu Kamnika, na Fužinah, naj bi pod zgornjo plastjo humusa pokazal jasno izražen sloj melja z rastlinskimi ostanki, kar bi lahko dokazovalo obstoj jezera. Geološke sonde naj bi maja 2015 to potrdile.
Na Šutni naj bi bil odtok jezera.
Obstoj kamniškega jezera bo verjetno za vedno za nekatere ostal mit, za druge skrivnost. A lepše je poslušati legende in bajke o zmajih, nevihtnih oblakih in zakletem jezeru kot pa prisluhniti naravoslovnim razlagam.
Ljudovit Stiasny med drugim omenja, da so ob kopanju Samčevega prehoda izkopali več brun. Je bil tu jez?
Če bi radi odkrili še kakšno tančico skrivnosti, ki jih skriva Kamnik, se pridružite vodenju po mestu ali obiščite Turistično informativni center na Glavnem trgu 2, kjer vam bodo z veseljem pomagali.
Samo Trtnik, ZTŠK Kamnik
Viri: prof. Ivan Zika: 750 let Mesta Kamnik – iz kamniške zgodovine, 2011; Marija Klobčar: Pozabljeni Kamnik in njegovo jezero, 2015.
