Deset kilometrov kurčevega klanca je za mano. Svet se končno nekoliko položi, čutim mišice, ki se tresejo in hlastajo za “cukrom”. Že cel teden opozarjajo, da je najhladnejši dan; no, paranoja na FB-ju opozarja, da je res nekoliko hladno in da ima danes že vsak ta drug digitalni termometer v avtu.
Razpet med službo, vsemi aktivnostmi zadnjih dveh mesecev, nenehnega brnenja “mobitela”, glasu sonarja, ki na “Meku” opozarja hotenje in želenje že včeraj bi bilo treba narejenih dobrih del za družbo, skupnost; naveličan otrok, žene in predvsem samega sebe … ta mrzel zrak, ki naj bi po pričevanju medijev ugonobil pol Slovenije in se rezko zajeda v moja pljuča; prija in me dela živega.
Z okorno roko sežem v žep po “dozo” energijskega Šusa, z zobmi odprem čep in nagnem. Prazno. Pospravim, ponovim postopek z drugo ampulo. Prazno. Ta priučen občutek za ekologijo, da vsakič spravim embalažo in ji omogočim drugi cikel življenja, me je izdal in pustil lačnega. Lačnega, kot je lačnega pol vzhodnega sveta, ki veselo tanjša Ozon, uničuje gozdove … mi pa pod pretvezo izpopolnjene ekonomije včasih že dvomimo vase ali smo vse smeti pravilno razvrstili. V žepu zatipam pest briketov od naše pasje dlake. Kako prija okus po Piranskem zalivu sredi gora, ki s kepo snega zdrsne po grlu in zadovolji potrebo po hrani.
Od daleč uzrem Veliko planino. Še nedolgo nazaj je bila polna tekačev iz vse Evrope. Z očmi se sprehodim po poti od Stahovice do Gradišča. Bil je čudovit dan, poln športa, sodelovanja, prijateljstva, nasmehov … Kulisa Kamniških planin orisana z modro tančico je ponosno zrla na športnike in organizatorje prireditve in s svojim europosom za trenutek združila Kamnik. Tam levo je na nas mogočno zrl kamniški očak na katerem je nekoč mlad par poročil sam Papež. In kakor, da je europos premajhen za Kamnik, ali pa ga je kot samega mogočnega varuha Hada zaslepila snežna belina bika, si ena ključnih oseb v vsej zgodbi ni zaslužila priznanja občine.
… in kakor, da se ni nič zgodilo.
Otroci recitirajo Prešerna na Sv. Primožu. “Na ligo, po knjigo”, kot je eno od sobot poimenovala Mira Papež. Zimska liga, že deveta in zaključili smo jo na marčni dan, ko je zima šele dobro pokazala zobe.
Aktivnost, dogodek, druženje, ki jo je pred leti začel Tomaž Cukjati in za katero lahko rečem, da je ena večjih aktivnosti v Kamniku. 15 vzponov, ki so se odvili vsako soboto od 25.11.2017 do 3.3.2018 in na kateri je sodelovalo 1030 posameznikov, v povprečju 68 na soboto. Brez dragih štartnin in vadnin, samo z dobro voljo in željo po gibanju.
Podeljenih je bilo 13 medalj v otroški kategoriji, ki so jih prejeli najmlajši za udeležbo na vsaj sedmih sobotnih srečanjih. Medalje so prejeli: Aleš Prelovšek, Žan Romšak, Nik Romšak, Nejc Romšak, Izak Poljanšek, Leon Bužan, Joža Šerkezi, Tajda Šoštarko, Medeja Šerkezi, Lejla Osolnik, Iza Škrtič, Viktorija Dolinšek in Maruša Tereza Šerkezi.
Prehodni pokal v ženski konkurenci je znova prejela lanska zmagovalka Špela Novak, v moški konkurenci pa Franci Volkar.
Podeljenih je bilo tudi nekaj posebnih priznanj, in sicer trije pokali za »Tekaško korenino«: Stanka Hribar; ki se je udeležila vseh izvedb 9. Zimske lige, Matevž Skamen in Miha Horvat.
Bojanu Galinu pa je bilo podeljeno »Športno srce« za entuziazem, pogum, borbenost in udeležbo na vseh izvedbah 9. zimske lige.
Med mlajšimi fanti je pokal prejel Nejc Romšak, med starejšimi pa Nik Romšak. Maruša Tereza Šerkezi in Tajda Šošterko sta prejeli pokal kot mlajši deklici, Iza Škrtič pa kot starejša.
Podeljen je bil pokal tudi najmlajšemu udeležencu lige Cici-Polžek tekaču, ki ga je letos prejel Nejc Romšak.
Velika pohvala gre tudi družinam, ki se udeležujejo zimske lige in so predvsem glavni motivatorji svojim otrokom. Vsekakor dobra naložba za prihodnost, ta tek na dolge proge se bo vsekakor obrestoval.
Udeleženci 9. zimske lige se bomo prek poletja udejstvovali na drugih tekmovanjih in rekreativnih prireditvah, novembra letos pa se zagotovo ponovno srečali na Vegradu in zastavili serijo vzponov na Svetega Primoža v 10. zimski ligi Sveti Primož.
Izpostaviti velja tudi projekt Zdrav življenjski slog, ki poteka na OŠ Stranje pod mentorstvom Tinkare Skamen Šerkezi in njihovo vsako-sobotno udeležbo na zimski ligi.
9. zimska liga Sv. Primož je potekala pod okriljem KGT Papež in pod vodstvom organizacijskega odbora: Miran Škrtič, Lado Kveder, Igor Alpner, ki je ves čas vzorno skrbel za rezultate, Dušan in Mira Papež in Matjaž Šerkezi. Za fotografsko dokumentacijo je ves čas lige skrbel in nas razveseljeval Janko Žibert.
9. Zimsko ligo Sveti Primož so pomagali izpeljati:
- Fritid športna prehrana, ki je poskrbela za nekaj tematskih izvedb lige in tekačem predstavila športno prehrano.
- Mizarstvo Golob, Danilo Golob za vse čaje, ki so pogreli udeležence lige pri Sv. Primožu.
- Avto-moto društvo Kamnik za sodelovanje pri izvedbi lige in čaj.
- Gostilna Pri planinskem orlu in Okrepčevalnica Sv. Primož oz. Peter Uršič, za sodelovanje pri ligi, hranjenje rezultatov in prenašanje naših muh.
Na zaključni ligi pa Boštjan Erjavšek – Beli, ki nas je razvajal z odličnim šmornom.
… in kakor, da se ni nič zgodilo.
Napisal: Matjaž Šerkezi
Fotografije: Janko Žibert in Matjaž Šekrezi
