Žalostni december – prazniki in osebna stiska

Prihajajoči božično-novoletni prazniki, ki so za večino eden izmed najlepših in najveselejših delov leta, pri osebah, ki so v stiski, ali trpijo za duševnimi motnjami, pa nemalokrat povzročijo še večji občutek zapuščenosti, osamljenosti, manjvrednosti… in posledično še večje stiske, zaradi katere se žal nemalokrat odločijo tudi za skrajen izhod.

V Sloveniji si vsako leto življenje vzame med 500 in 600 oseb, svoj delež v žalostno državno statistiko, ki nas uvršča blizu svetovnega vrha samomorilnost, pa žal prispevamo tudi prebivalci naše občine. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s smrtjo zaradi samomora, v občini Kamnik skoraj za dvakrat presegamo državno povprečje.

Samomori na Kamniškem

Lansko leto je bilo še posebej tragično, saj si je življenje, po podatkih, ki so nam jih posredovali s PU Ljubljana, vzelo kar 13 prebivalcev občin Kamnik in Komenda, medtem ko je bilo v letošnjem letu zaenkrat uradno obravnavano in potrjeno 5 samomorov.

V zadnjih desetih letih pa si je življenje vzelo kar 80 občanov in občank.

Policijsko obravnavani samomori in poskusi samomorov na območju PP Kamnik v zadnjih desetih letih

Leto	SAMOMORI	POSKUSI
2006	11	6
2007	7	2
2008	3	2
2009	6	4
2010	3	2
2011	5	2
2012	12	3
2013	8	4
2014	7	6
2015	13	2
2016*	5
Skupaj	80

* leto 2016 še ni končano. Vir podatkov: PU Ljubljana

Okoliščine, ki lahko privedejo do samomora

Okoliščine, ki posameznika privedejo do skrajnega dejanja obupa, ki zagotovo ni rešitev, so različni, največkrat pa so povezani z osebno stisko, še posebej z občutkom osamljenosti, zapuščenosti, manjvrednosti… in duševnimi motnjami, ki so med ljudmi zelo razširjene, žal pa nemalokrat neprepoznane, nemalokrat pa povezane tudi s številnimi predsodki.

Tovrstne težave pri ogroženih posameznikih še pogosto pridejo do izraza v času praznikov, ki se ga večina sicer nadvse veseli, medtem ko pri omenjenih posameznikih lahko sproži tudi tako imenovano »praznično depresijo«, ko se njihovi občutki potrtosti, žalosti, brezupa, manjvrednosti… še poglobijo.

Kot navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je na osebni ravni vsako samomorilno dejanje znak globokega čustvenega stresa, potrtosti, žalosti, brezupa, ki odmeva na populaciji v celoti, saj kadar nastopijo duševne težave, ni prizadet samo posameznik, temveč tudi njegova ožja in širša družbena skupnost.

Okoliščine, ki lahko pripeljejo do tovrstnih občutkov, so različne, ne prizadenejo pa zgolj starejše populacije, ampak žal tudi vedno večje število mladih oz. mladostnikov.

V večini primerov pa je moč samomor preprečiti že z našo pozornostjo, pravilnim odzivom in predvsem s pogovorom, zato smo na straneh Nacionalnega inštituta za varovanje javnega zdravja ter še nekaterih drugih mestih zbrali nekaj gradiva, ki utegne biti tudi v teh dneh v pomoč, ne le tistim, ki ste morda v stiski, ampak tudi svojcem, prijateljem in znancem

Miti in predsodki

Marsikateri samomor bi bilo ob večji pozornosti in prepoznavanju znakov moč tudi preprečiti, žal pa v zvezi s samomorom obstaja še vedno obstaja cela vrsta mitov in napačnih prepričanj, ki lahko vodijo v nepravočasno, predvsem pa napačno ukrepanje.

• oseba, ki grozi s samomorom, tega nikoli ne bo storila – drži ravno obratno.
  Grožnje s samomorom moramo vedno jemati resno, saj je znano, da je večina oseb, ki so napravile samomor, prej o tem govorila oziroma nakazovala svoje razmišljanje.
• Vprašanje o samomoru bo človeka napeljalo k dejanju – nekdo, ki razmišlja o samomoru, vam bo hvaležen, da o tem lahko spregovori, ker s tem dobi tudi priložnost, da prične razreševati svoje težave.
• Ljudje, ki napravijo samomor, so duševno bolni – pogosto drži, pa vendar številni ljudje, ki niso bolni, storijo samomor, ker so se znašli v življenjski situaciji, ki je ne znajo sami razrešiti.
• Samomor je podedovan – raziskave kažejo, da se podeduje bolj nagnjenost k depresijam, agresijam in impulzivnemu vedenju. Pomemben je tudi družinski vzgled.
• Če je človek enkrat samomorilen, je vedno tak – tisti, ki so že poskušali narediti samomor, so res bolj ogroženi. Vendar so mnogi ljudje težave, ki so jih navedle k poskusu samomora, ustrezno rešili in zaživeli življenje, ki jih zadovoljuje.

Ali je samomorilno osebo mogoče prepoznati?

Svojci in znanci ljudi, ki so naredili samomor, največkrat povedo, da niso zaznali in opazili ničesar, kar bi jim dalo misliti, da si bo človek vzel življenje. Po globljem premisleku pa vendar odkrijejo nekatere spremembe in znake, ki jih prej niso opazili in nanje niso bili pozorni.

Bodimo pozorni vedno, kadar pri ljudeh opazimo brezup, nemoč, nemir, ko človek vse vidi črno, se ne mara in ima občutek, da ga nihče ne mara, ko zanj vse izgubi smisel, se umakne iz družbe, razmišlja ali celo govori o smrti in samomoru.

Predvsem bodimo pozorni na brezup. Občutki brezupa se sprožijo, ko oseba doživlja poraz, ob tem se čuti ujeta v past oziroma ima občutek, da se ne more umakniti, v okolici pa ne zaznava rešilnih dejavnikov in pomoči. Samomorilne osebe pogosto odkrito ali prikrito govorijo o svoji nameri z izjavami kot na primer »Mojim bi bilo bolje brez mene.« ali »Za vse sem kriv, najbolje, da izginem.« Včasih dajejo vtis, kot da bi se nekam odpravljali ali se poslavljali.

Opozorilni znaki

Deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v duševnem zdravju pri sočloveku

• Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih.
• Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali načrtovanje samomora oz. samopoškodovanja.
• Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja.
• Nenaden pojav intenzivnega strahu brez nekega jasnega razloga.
• Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali povečanje apetita.
• Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni.
• Ponavljajoče se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc.
• Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, čustvovanju in spalnih navadah.
• Težave s pozornostjo oz. koncentracijo.
• Pretirana skrb in tesnoba, ki ovira vsakodnevno funkcioniranje.

Kako ukrepati, kadar nas je strah, da si bo človek vzel življenje?

Človeka v hudi stiski nikoli ne puščajmo samega, vse dokler nimamo zagotovljene ustrezne pomoči in varnosti. Iz bližine odstranimo vsa nevarna sredstva, na primer zdravila, ostre predmete, orožje, vrvi, ki bi jih prizadeti lahko uporabil pri samomorilnem poskusu. Človek, ki je samomorilno ogrožen, naj čim prej obišče svojega zdravnika. Če se le da, ga tja pospremimo. Vsako osebo naj po poskusu samomora pregleda psihiater. Morda bo potreben tudi sprejem v bolnišnico brez privolitve, vsaj dokler ne mine krizno stanje in neposredna nevarnost za njegovo življenje. Takrat je izjemno pomembna podpora in vzpodbuda, da vztraja pri zdravljenju.

Kje poiskati pomoč

• Osebni zdravnik ali dežurna služba v vašem zdravstvenem domu.
• Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic.
• V eni od desetih psiholoških svetovalnic: 031 704 707, e-naslov:  info@posvet.org,  (naročanje vsak delovnik med 12. in 19. uro) – svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru; 031 778 772; e-naslov: svetovalnica@nijz.si (naročanje vsak delovnik med 8. in 15. uro) – svetovalnici v Celju in Laškem.
• 116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka, 24 ur na dan, klic je brezplačen).
• 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro, klic je brezplačen).
• 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, nebojse.si
• 112 Reševalna služba

Viri in gradiva: Gradivo in slikovni material prispevka je povečini povzet s spletne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje – www.nijz.si

Uporabne povezave za pomoč v stiski:

• Klic v duševni stiski
• Društvo Zaupni telefon Samarijan
• SOS
• Ne boj se