Zapleti pri gradnji kampa v Godiču

Gradnja etno kampa v Godiču, ki ga na obrežju reke Kamniške Bistrice v Godiču gradi podjetje Palmieri d.o.o., med nekaterimi prebivalci Godiča vzbuja zaskrbljenost in nasprotovanje, saj jih skrbi, kako bo novi kamp vplival na promet in okolje. Zato so se, na pobudo bližnjega soseda novega kampa Robina Majnika, ki podjetju Palmieri d.o.o. očita črnograditeljstvo, županu Marjanu Šarcu pa celo »botrstvo« in koruptivnost, zaradi česar ga je prijavil protikorupcijski komisiji, združili v Civilno iniciativo za Godič in začeli zbirati podpise.

V podjetju Palmieri d.o.o. zagotavljajo, da vsa dela potekajo v skladu z zakonom, saj naj bi nepravilnosti ne ugotovile niti inšpekcijske službe, so pa zoper Majnika, ki je svoje nasprotovanje gradnji etno kampa, razen s podajanjem prijav različnim inšpekcijskim službam, izražal tudi s postavljanjem različnih ovir na dovozno pot, sprožili tožbo zaradi motenja posesti.

Nad idejo, da bo v Godiču ob reki Kamniški Bistrici zrastel etno kamp z lesenimi kamping hišicami, pomanjšanimi različicami pastirskih koč na Veliki planini, ki je v javnosti vzbudila kar nekaj pozornosti in precej pozitivne odzive, kot vse kaže vsi niso ravno najbolj navdušeni.

Prebivalce dela Godiča v bližini nastajajočega kampa namreč skrbi, da bo novi kamp preveč vplival na promet in okolje.

Zbiranje podpisov in prijava župana protikorupcijski komisiji

Najaktivnejši in najglasnejši nasprotnik gradnje novega kampa je že od samega začetka bližnji sosed in nekdanji občinski svetnik stranke SDS Robert Majnik, ki podjetju Palmieri očita črnograditeljstvo in nespoštovanje zakonodaje.  V svojem obvestilu medijem, ki ga je naslovil “Črna gradnja v posmeh državi” in opremil z različnim slikovnim gradivom ter dokumenti, pa Majnik kršitve zakonov ne obtožuje zgolj podjetja Palmieri, ampak tudi inšpekcijske službe ter župana Marjana Šarca, ki se je novembra, skupaj s predstavniki medijev in drugimi povabljenimi gosti, udeležil predstavitve nastajajočega kampa. Inšpekcijske službe in župana, ki ga v svojem pisanju imenuje »botra« črne gradnje, Majnik obtožuje koruptivnosti ter navaja, da je župana, poleg gozdne in gradbene inšpekcije, ki na gradbišču nista ugotovili nepravilnosti, prijavil zaradi suma koruptivnih dejanj.

Majnik je, kot pobudnik Civilne iniciative za Godič, med svojimi krajani začel zbirati tudi podpise, po njegovih besedah je zbral 28 podpisov bližnjih stanovalcev. Le-ti so peticijo podpisali, vendar povečini ne toliko zaradi nasprotovanja gradnji etno kampa, ampak bolj zaradi tega, kot nam je povedal eden izmed sopodpisnikov, ker jih skrbi glede prometne ureditve, saj obstoječa in precej ozka pot, ki preko strnjenega naselja vodi do zemljišč kjer nastaja kamp, že zdaj komajda omogoča normalen promet tamkaj živečih prebivalcev.

Ovire dostopni na poti

Razen z rednim podajanjem prijav različnim inšpekcijam in drugim pristojnim službam ter z zbiranjem podpisov, se je nekdanji občinski svetnik Majnik nastajanju novega kampa uprl tudi s postavljanjem fizičnih ovir na dovozno pot, saj je v času pred novim letom dostopno pot nekajkrat zaprl z različnimi predmeti in vsaj začasno onemogočil dostop do gradbišča. Delavci, ki izvajajo dela na gradbišču, z odstranjevanjem ovir sicer niso imeli večjega dela, je pa bila pa zaradi vsega skupaj v dogajanje vpletena tudi policija, ki pa v tovrstnih medsosedskih sporih nima pristojnosti. Policisti so sprti strani napotili na zasebno tožbo, v enem primeru pa zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, ki se preganja na predlog, kar se najverjetneje nanaša na to, da so delavci pri odstranjevanju ovir oz. betonskih cevi le-te poškodovali.

Pri vsem skupaj gre za zadevo, ki je kot nalašč medsosedske spore, kajti pot, ki ima status javne poti in preko strnjenega naselja vodi do zemljišč v lasti družbe Palmieri, je od križišča od sredine vasi do zemljišč na katerih nastaja kamp (cca 190-200 metrov), v polovični lasti družbe Palmieri, kot nam je dejal Majnik v telefonskem pogovoru, pa del obstoječe poti v njenem izteku ne poteka znotraj parcelnih mej, ampak na kakih treh metrih posega v njegovo zemljišče. Majnik namreč pravi, da bi morala iti pot po parceli ob potoku Ribnik, podjetje Palmieri pa naj bi, po besedah Majnika, pot premaknilo za kake tri metre v njegovo zemljišče, česar pa ne bo dopustil.

Spor glede poti oz. nastavljanja ovir na poti, ki je v polovični lasti družbe Palmieri in jo, v dolžini kakih 190 metrov, kot edini dostop do doma, brez vpisane služnosti, uporablja tudi Majnik, bo dobil svoj epilog na sodišču, saj je podjetje zoper Majnika vložilo tožbo zaradi motenja posesti.

Krajevna skupnost zahteva pojasnila in odgovore

V zgodbo gradnje kampa v Godiču se je, prav tako na pobudo Robina Majnika, vključila tudi Krajevna skupnost Godič, ki je Občino Kamnik in Upravno enoto Kamnik zaprosila za pojasnila oz. odgovore na vprašanja o tem, ali obstoječa javna pot zadošča povečanemu prometu, kje so predvidena parkirišča, ali so bili upoštevani standardi in norme, da zaradi kampa ne bo prišlo do prekomernih obremenitev okolja, ali ima nameravana gradnja ustrezna dovoljenja in vsa predpisana soglasja ter ali nameravana gradnja ne bo povzročila razvrednotenja in čezmerne obremenitve okolja.

KS Godič je odgovor prejela zgolj od Upravne enote Kamnik, medtem ko Občina Kamnik svojega odgovora, sodeč po zapisu Majnika medijem, ni posredovala, oz. kot je zapisal Majnik v obvestilu medijem: »Nestrinjanje Krajevne skupnosti z vprašanji je bilo poslano na UE Kamnik in Občino Kamnik. Odgovor smo prejeli edino z UE Kamnik. Odgovora »botra« črne gradnje, to je župana Občine Kamnik g. Marjana Šarca (Serpentinška) do danes ni bilo.«

Na UE Kamnik so v odgovoru na zastavljena vprašanja zapisali, da so po pregledu evidence o rešenih in nerešenih upravnih zadevah iz delovnega področja prostora ugotovili, da na UE Kamnik niso izdali nobenega gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnih objektov, zato zaprošene informacije ne morejo posredovati ter da so, do 20. januarja 2016, na UE Kamnik prejeli le eno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – paviljona.

Župan zavrača obtožbe

Kljub temu, da zastavljena vprašanja KS Godič v pretežni meri sodijo v pristojnost Upravne enote Kamnik, smo za mnenje, glede gradnje etno kampa v Godiču, Občino Kamnik zaprosili tudi sami, z Občine Kamnik pa smo prejeli odgovor, ki se glasi:

»Občina Kamnik podpira razvoj celotnega območja občine Kamnik, prav tako tudi turistične dejavnosti v občini Kamnik.  Za izdajo gradbenih dovoljenj  je pristojna Upravna enota Kamnik. Treba je poudariti dejstvo, da morajo vsi investitorji upoštevati veljavno zakonodajo na področju graditve objektov.«

Glede na hude očitke o botrstvu in koruptivnem ravnanju, ki jih je v obvestilu medijem na račun župana Marjana Šarca zapisal Majnik, smo za odgovor na obtožbe zaprosili tudi župana, ki se je na vse skupaj odločno odzval z besedami: »Vse obtožbe, ki ne zdržijo resne presoje odločno zavračam. Že slovenska zakonodaja preprečuje tovrstno »botrstvo«, saj je za izdajo gradbenih dovoljenj pristojna Upravna enota Kamnik, ki je državna ustanova in ni del Občine.

Na predstavitvi sem bil prisoten, ker me je projekt zanimal, saj Občina Kamnik podpira razvoj turizma. Zagotovo pa projekt ne more in ne sme zaživeti brez ustrezne dokumentacije, saj bi to pomenilo kršenje veljavne zakonodaje. Vsak objekt mora pridobiti uporabno dovoljenje, ki pa ga brez podlage v gradbenem dovoljenju in uspešnem tehničnem pregledu ne more pridobiti. Če dam preprost primer: ko bosta moji hčerki polnoletni in bosta želeli voziti avtomobil, ju bom pri tej ideji podprl, a brez pridobljenega vozniškega dovoljenja ne bosta smeli vozit.«

Kamp zaenkrat še brez gradbenega dovoljenja

Kljub temu, da so v neki meri na Upravni enoti Kamnik svoje odgovore že posredovali Krajevni skupnosti Godič, smo jih za dodatne informacije zaprosili tudi sami. Odgovor Upravne enote Kamnik se glasi:

»Do danes smo na Upravni enoti Kamnik prejeli dve vlogi za izdajo gradbenih dovoljenj, in sicer v mesecu septembru 2015 vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo »etno campa Velika planina«. Vloga se je glede na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje nanašala na gradnjo manj zahtevnega objekta. Upravni organ je po pregledu vloge in predloženega projekta ugotovil, da sta nepopolna, zato je investitorja pozval na dopolnitev. V pozivu je upravni organ, v izogib nadaljnjim stroškom in zamudi časa, investitorja tudi opozoril, da na območju S% Za voglom, na katerem je bila predvidena gradnja etno campa, to je 24 gostinskih objektov za kratkotrajno bivanje, gradnja tovrstnih objektov ni dovoljena. Upravni organ je investitorja opozoril, da gradbenega dovoljenja za gradnjo predvidenih objektov ne bo mogel izdati, ker je predvidena gradnja v nasprotju s prostorskim aktom in bo zahtevek po dopolnitvi vloge zavrnil. Vlagatelj zahtevka v postavljenem roku ni dopolnil, zato ga je UE zavrgla.

V mesecu oktobru smo na UE Kamnik prejeli vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta (paviljona). Glede na zgoraj navedeno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje so nezahtevni objekti konstrukcijsko manj zahtevni objekti, zanje veljajo posebnosti postopka pridobitve gradbenega dovoljenja, določene v 74a do 74 točke člena Zakona o graditvi objektov. Upravni organ je po pregledu vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ugotovil, da je le-ta nepopolna, zato je investitorja pozval na dopolnitev. Vloga je bila v nadaljevanju večkrat dopolnjevana, trenutni zahtevek pa je še vedno v reševanju, saj upravni organ, glede na predloženo dokumentacijo ter ugotovljeno dejansko in pravno stanje zadeve trenutno v zadevi še ne more odločiti.«

Pojasnila družbe Palmieri

Glede na to, da se v zvezi z gradnjo etno kampa v Godiču poraja cela vrsta nerešenih vprašanj, smo za pojasnila in odgovore, ki si jih najpogosteje zastavljajo zaskrbljeni občani, zaprosili direktorja družbe Palmieri Matjaža Zormana.

Vprašanja in odgovore nanje, objavljamo v obliki kot smo jih posredovali oz. prejeli.

Ali so gradbena dela, ki ste jih že izvedli oz. še izvajate, izvedena skladno z gradbeno zakonodajo in imate zanje tudi veljavno gradbeno dovoljenje ter kdaj je bilo le-to izdano?

Tekom izvajanja del smo zelo podvrženi močni zaskrbljenosti bližnjega soseda o skladnosti izvajanih del z zakonom, zato smo posledično deležni nenehnih prijav na vrsto inšpekcij in nadzornih služb, ki pokrivajo posamezna področja (gradbena inš. , gozdna inš. ,redarstvo, policija), ki na podlagi prijav opravljajo inšpekcijske nadzore. Poudariti gre, da do sedaj niso v nobenem primeru ugotovili odstopanj od dokumentacije, zato lahko potrdimo, da se dela izvajajo skladno z zakonom.

Ali je ograja, ki ste jo postavili okrog vašega zemljišča skladna z veljavnimi prostorskimi akti in gradbeno zakonodajo ter ali ste pri tem upoštevali vse potrebne odmike, kot jih predvideva različna zakonodaja, denimo tudi Zakon kmetijskih zemljiščih, Zakon o vodah? Zakon o vodah med drugim določa, da mora lastnik zemljišča omogočiti neškodljiv dostop do priobalnega zemljišča, in sicer 15 metrov od meje vodnega zemljišča za vodotoke 1. reda (Kamniška Bistrica na zahodni strani), oz. 5. metrov na vodah 2. reda (potok Ribnik na severni strani).

Ograja, kot sestavni del celotnega kompleksa je bila prav tako predmet nadzora, ter nadzorni organi niso zaznali nepravilnosti. Opozorjen sem celo bil, da je potrebno gradbišče zapreti za morebitne obiskovalce, kar pa bomo prisiljeni storiti, saj ne kaže, da bi zaskrbljen sosed prenehal s pretirano skrbjo. Ta početja lahko pripeljejo do situacije, ko nam bo popolno zaprtje naložila inšpekcija.

Na kakšen način in po kateri cesti bo urejen dostop do kampa? Prebivalci stanovanjskih hiš ob javni poti v Godiču, ki vodi proti vašemu kampu, nekako od razcepa naprej, pa je tudi v vaši solasti, so namreč mnenja, da ta pot ne prenese povečane prometne obremenitve, saj je za kaj takšnega preozka, zato temu dostopu nasprotujejo.

V zvezo z dostopno potjo je skrb uporabnikov odveč. Tudi v prihodnje, jo bodo lahko nemoteno uporabljali, četudi nimajo sklenjenih pogodb o služnosti. Do kompleksa namreč vodi privatna cesta, ki je z odlokom občine iz leta 2003 kategorizirana javna cesta, kjer pa gre za problem kategoriziranja javnih poti in cest na zasebnih zemljiščih. K ureditvi lastništva na javnih cestah so bile občine zavezane že davno, problem pa rešujejo glede na sredstva, ki so jim na voljo. Ustavno sodišče (temu skladna je praksa rednih sodišč) je že večkrat povedalo, da odlok o kategorizaciji nima razlastitvenega učinka. Ne glede na kategorizacijo z odlokom, brez ustreznega postopka pridobitve zemljišča za javno pot, kot ga predvideva zakon, je torej zemljišče še vedno v zasebni lasti in lastnik ima v skladu z zakonom vsa lastninska upravičenja na tem zemljišču.

Preko vašega zemljišča poteka pešpot, ki jo redno, ali občasno, že več generacij zapored, uporablja večje število sprehajalcev in tamkajšnjih prebivalcev. Pešpot je tudi del Koželjeve planinske poti iz Kamnika v Kamniško Bistrico. Predvidevamo, da vam trasa obstoječe poti najbrž ne ustreza, zato bi vas prosili za pojasnilo o tem, kako oz. na kakšen nameravate sprehajalcem in pohodnikom v prihodnje zagotoviti prehod. Na enem izmed dostopov je namreč že nameščena tudi tabla, sicer bolj slabe kakovosti, z oznako Privatno zemljišče, dostop oz. prehod prepovedan, kar naj bi že povzročilo kar precej razburjenja, sama tabla pa naj bi bila, po podatkih s katerimi razpolagamo, celo že žrtev nepremišljenega vandalizma.

Koželjeva pot, ki jo omenjate, po mojih podatkih ne poteka po predmetnih parcelah. (http://www.srce-me-povezuje.si/kamniska-bistrica/index.php?lng=sl&t=dejavnosti&id=1196)

Tabla, ki jo omenjate, je, kot sem že navedel, najmilejši ukrep, ki sem ga dolžan izvesti v izogib morebitnemu prekršku, poudarjam pa, da sem bil opozorjen, da ta ukrep ni zadosten. V kontekstu ”če ni tožnika, ni sodnika” bo tudi v prihodnje. V kolikor pa bomo tudi v prihodnje deležni prijav, bomo prisiljeni v izogib prekrškovnemu postopku v celoti omejiti dostop.

Poudarjam, da nam ni v interesu kakorkoli omejevati dostop tudi sicer, tako da je ta skrb odveč. Nasprotno, želimo si na primeren način sobivati s krajani na tem območju, zato se posebej potrudimo in vsakemu zainteresiranemu obiskovalcu pojasnimo vse namere in aktivnosti, ki se odvijajo na tem področju.

V istem kontekstu s posebno skrbnostjo izbiramo izvajalce, saj le te poizkušamo pridobiti iz lokalnega okolja. Enako velja tudi za potreben kader, ki se ga s posebno pozornostjo išče v mikro okolju.

Skupni sestanek krajanov in investitorjev

Glede na vse navedeno utegne biti prihodnje dogajanje v zvezi z gradnjo etno kampa v Godiču še precej pestro, saj podjetje Palmieri, ki je odprtje kampa, kjer v tem trenutku že poteka postavljanje prvih hišic, napovedalo za konec aprila. Je pa vprašanje, če jim bo to v resnici tudi uspelo. Podjetje namreč, sodeč po podatkih, ki jih je posredovala Upravna enota Kamnik, še nima dovoljenja za gradnjo, hkrati pa se, zaradi nekaterih odprtih in nerešenih vprašanj, sooča tudi z vse bolj izrazitim dela okoliških prebivalcev.

 

Direktor družbe Matjaž Zorman nam je sicer sporočil, da je pridobivanje dovoljenj v polnem teku ter da za izdajo le-teh, vsaj po njegovem mnenju, ni več zadržkov, za razjasnitev vseh okoliščin ter predvsem pomiritev zaskrbljenih prebivalcev, pa v družbi Palmieri, v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Godič, že pripravljajo sestanek z vsemi zainteresiranimi krajani, na katerem bodo krajanom podrobno predstavili projekt in podali odgovore na vsa morebitna vprašanja.

Kako in kaj se bodo na sestanku dogovorili, pa bomo zagotovo poročali tudi na našem portalu.