V dneh pred 1. novembrom, ko se na različne načine spominjamo pokojnikov, obenem pa tudi dogodkov, ki so pripeljali do osamosvojitve in lastne države, so vsaj nekaj pozornosti deležna tudi spominska obeležja, med katerimi pa so, žal, tudi takšna, ki bi si že zdavnaj zaslužila vsaj nekaj obnove.
Eno izmed takšnih je zagotovo tudi spominsko obeležje na Pirševem, ki stoji zraven tamkajšnje vaške kapelice, in označuje grobišče dveh padlih partizanov, njega dni pa sta bili na njem zapisani tudi imeni dveh vaščanov Pirševega, ki sta padla v času Narodno osvobodilne borbe. Kaj natančno je na spominskem obeležju pisalo, pa žal ni možno več razbrati.
Spominsko obeležje, ki je bilo urejeno po zamisli arhitekta Franca Hribarja, je 22. julija 1972, ob 30-letnici slovenske partizanske vojske, postavila Zveza borcev Srednja vas, obeležje pa je bilo slovesno odkrito 20. avgusta istega leta.
Kljub temu, da je Pirševo majhna vasica z zgolj nekaj hišami, v času med 2. svetovno vojno so bile tamkaj le štiri domačije, je dala kar nekaj partizanov oz. borcev, sama vas, ki so jo 2. januarja 1945 Nemci vas požgali do tal in istega dne ustrelili tudi Luko Mlakarja, pa je bila pomembna skrivno oporišče odporniškega gibanja. V neposredni bližini vasi sta se namreč nahajala dva bunkerja, v katerih sta nekaj časa delovala okrajni odbor OF Tuhinj in okrajni komite KP, tamkaj je delovala tudi gospodarska komisija, ki je med drugim organizirala popravljalnico čevljev za borce, v “Tomaževem kevdru” je bila partizanska pisarna, pod Jožetovim podom pa skladišče živil.
Spominsko obeležje, katerega okolica je, po zaslugi tamkajšnjih krajanov sicer zgledno urejena, bržčas vse od svoje postavitve ni bilo deležno obnove, tako da je nekdanji napis že zdavnaj povsem zbledel.
Zato najbrž ne bi bilo prav nič narobe, če bi pristojni na Občini Kamnik poskrbeli, da bi se grobišče in spominsko obeležje, ki je v Registru nepremične kulturne dediščine vodeno pod zaporedno številko 16916, čim prej uredi in obnovi.