Kdor je v današnjem dopoldnevu vstopil skozi vrata Reciklarnice, je morda malce nepričakovano najprej ugledal velikansko mizo, na njej pa majceno, še bleščeče novo, a v smehu preizkušeno pečico, ki jo je, kot še marsikaj drugega, z zanimivo zgodbo ovila »kuharica« Minci.
Mize ni krasila le pečica, šibila se je pod dobrotami, ki so bile pripravljene radovednim obiskovalcem v pokušino. Najprej tris namazov, dva teh z vegansko skuto, in sicer sojino in mandljevo, potem pa se je oko ustavilo na dveg krožnikih, zvrhanih t.i. brownijev, ki bi jim lahko, po domače, morebiti lahko rekli tudi rjavčki.
Oba veganskemu prepričanju pogodu, krožnik sladkega-a ne presladkega- peciva z dodatkom moke, v različici z drugega krožnika je moko nadomestil fižol. Prav ste prebrali – fižol! Z dodatkom rožičeve moke in pimenta zadovoljijo prav vsak izbran sladkosnedi okus!
Zadnje smo ob nadvse zanimivem, na trenutke morda celo pretresljivem…deljenju življenjskih (pre)izkušenj Minci tudi spekli. In ko je iz pečice lepo zadišalo, so vanjo poromali še sladki ajdovi piškoti. Z marmelado, seve!
Veronika nam je ob tem, v izogim presuhim ustom, postregla še domači »kuhanček«, vsem prijazno različico povsem brez alkohola, ko vino v njem nadomestimo s slastnim jabolčnikom. Rdeča nit pripravljenega in prikazanega je bila priprava dobrega brez sestavin živalskega izvora, s čim manj bremen za okolje. Z novo izkušnjo in novim znanjem smo nadaljevali dan, v veselem pričakovanju tega, kaj nas čaka prihodnjič.
Kartini Djalil
