Boštjan Erjavšek – Beli se je bil na najhitrejši na letošnji 87 kilometrski gorsko tekaški preizkušnji Obala Ultra Trail 2021.
V cilj tekmovanja je pritekel slabe pol ure pred prvim zasledovalcem, vtise s prepišno napornega tekmovanja pa je strnil z besedami:
V petek, 5.11.2021, sem se udeležil tekme Obala Ultra Trail. Na izbiro je bilo pet različnih poti. Odločil sem se za najdaljšo: Dekani – Koper, dolgo 87km, 3400 višinskih metrov vzpona in ravno toliko spusta, nad uro štarta pa nisem bil ravno navdušen, saj je bil štart šele ob 23. uri. Omenjeno tekmovanje namreč velja za Trail z razgledi, vendar smo morali nanje počakati vse do sončnega vzhoda.
Malo pred 22. uro so nas v Izoli naložili ter nas peljali v Dekane (igrišče OŠ Dekani), kjer je bil start. Dobrih 40 minut smo imeli še do začetka, ravno toliko časa, da smo se malo družili s sotrpini.
Ob 23. uri smo se postavili na črto. Že na startu je pihala burja, zato me je pošteno zeblo, saj sem bil oblečen zgolj v kratke hlače, majico in vetrovko.
Napočil je čas, da se poženemo proti cilju. Začeli smo kot da bi tekli na 400m, saj je bilo potrebno ogreti telo. Zaradi slabo označene poti sem se že v prvih dveh kilometrih kar trikrat izgubili, pri čemer pa nisem bil edini.
K sreči nam je organizator v zadnjih napotkih poslal tudi priloženo pot, ki sem si jo namestil na svojo športno uro, zaradi česar sem v nadaljevanju tekel vsaj malo bolj sproščeno, saj je močan veter odpihnil oznake poti.
Tokrat sem res občutil, kaj je to močan veter, ker ni popustil niti malo. Pihalo je tako močno, da sem med tekom samo kontrolirano gledal pod noge, da mi jih veter ne bi prekrižal. Med 10. in 12. km so bile okrepčilne postaje, kjer sem lahko dolil vodo in dal v usta kakšen kos kruha s pršutom. Na vsaki postaji so mi povedali, koliko minut zaostaja prvi tekač za menoj.
Na nekaj postajah je bilo kar pestro, saj je bil naslednji tekač za menoj le 4 minute. V Kubedu, tranzitna postaja na 52km, pa sva bila z drugim tekačem že skupaj in sva spregovorila nekaj besed. Ko sem odšel s postaje, sem si rekel, da imam za odteči le še slabih 40 km, zato bo potrebno stisniti zobe, nič več ne bo popuščanja.
Do cilja so bile tudi še 3 okrepčilne postaje. Dve sem kar izpustil, da sem dobil malo prednosti, kar mi je tudi uspelo, saj sem na koncu v cilj, ki je bil na Prešernovem trgu v Kopru, pritekel kot prvi, in sicer pol ure pred drugim tekačem.
Iskrene čestitke vsem tekačem, ki so se udeležili omenjenega tekmovanja, zahvaljujem pa se tudi vsem navijačem in podpornikom, ki ste mi omogočili novo zmago, predvsem podjetjema Calcit d.o.o. in IZA d.o.o. ter Tomažu Jerasu za njegove športno-terapevtske masaže.
Hvala, ker verjamete vame!
Boštjan Erjavšek – Beli